
Brez naših pesmi ni pravega Božiča_Senza canto sloveno non è vero Natale
V Kanalski dolini radi pojejo in to skozi celo leto. Poje se ob glavnih vaških praznikih in ob ohranjanju krajevnih običajev, poje se na prireditvah, včasih tudi pri delu ali

V Kanalski dolini radi pojejo in to skozi celo leto. Poje se ob glavnih vaških praznikih in ob ohranjanju krajevnih običajev, poje se na prireditvah, včasih tudi pri delu ali

Nekdaj je v začetku adventa narava v gornjem delu Baške grape že dober mesec počivala pod snegom. Življenje se je umirilo in se umaknilo v okrilje toplih domov. Bil je

Anche quest’anno il Comune di Resia, assieme all’Ecomuseo Val Resia, alla Biblioteca comunale di Resia e al Parco naturale regionale delle Prealpi Giulie, celebra il festival Leggere le montagne attraverso la

Nel mezzo del verde della piana tra Valbruna/Ovčja vas e Ugovizza/Ukve, per gran parte della scorsa estate è spiccata una piccola impalcatura, a protezione di una costruzione altrettanto piccola e

V saboto, 27. novemberja, ob 18.30 bo v špietarski farni cierkvi sveta maša po slovensko ob stuolietnici smarti g. Eugenia Blanchinija, velikega duhovnika in socialnega dielovca, ki je biu v

Ottobre volge al termine anche a Montemaggiore/Brezje, dove ogni autunno e primavera la memoria torna a quando la comunità del paese di spostava a Srenjo Bardo. In primavera, infatti, un

Te rozajonski kultürski čirkolo »Rozajanski dum«, tej wsaki lëto, an paraćawa te növi kolindrin »Naš Kolindrin« za lëto 2022. Za ta növaa kolindrina jë bilo zbrono pïset kej od nawad

Quaranta è un numero celebrato due volte quest’anno a Valle di Soffumbergo/Podcirku. Nella borgata montana di lingua slovena del Comune di Faedis, infatti, si festeggiano i quarant’anni della Pro loco
L’Ente parco naturale delle Prealpi Giulie compie 25 anni. Il 30 settembre, infatti, ricorre la data di istituzione dell’Ente parco naturale delle Prealpi Giulie con la pubblicazione sul Bur della

Lieta 1901, 120 liet odtuod, so na varhu Matajura požegnili vesak turam v čast Kristusu Odrešeniku in kapelo posvečeno Brezmadežni Devici Mariji. Od tekrat Matajurci pravijo varhu svojega brega »par