Brez naših pesmi ni pravega Božiča_Senza canto sloveno non è vero Natale

V Kanalski dolini radi pojejo in to skozi celo leto. Poje se ob glavnih vaških praznikih in ob ohranjanju krajevnih običajev, poje se na prireditvah, včasih tudi pri delu ali med druženjem v javnih lokalih.

Starejši pravijo, da se je nekoč pelo še več. Petje igra pomembno vlogo tudi med božičnimi in novoletnimi prazniki, ne samo na raznih koncertih – ki se od začetka pandemije odvijajo le občasno. Pravo krajevno bogastvo predstavljajo kolednice in pesmice ob šapanju otrok in nabornikov konec decembra ter ob obisku Svetih treh kraljev v začetku januarja. V raznih vaseh pojejo namreč te pesmice v krajevnih jezikih – v nekaterih vaseh v slovenščini, drugje pa v nemščini.

Tudi v vaseh, kjer je še živo ziljsko slovensko narečje, igrajo posebno vlogo pri ustvarjanju božičnega vzdušja pesmi, ki jih pojejo v cerkvah. Seveda je slovensko petje močno povezano z dvojezičnim bogoslužjem. Tudi zaradi tega si v Kanalski dolini zelo želijo duhovnika, ki naj bi obvladal tudi slovenščino. (Uredila Luciano Lister in Anna Wedam)

ZA BIANAHTE SA U KANOLTOLO UEŠČI PRAPIAUALE

U Kanoltolo sa ljude žie ad uešči u Ukbah, u Žabncah, u Učja bese mpa u Diepalje bese žabuarle ta damača suabenja špraha. Prou za to sa ble u totah farah gevendlih fajmaštre, kor sa znale ne ki uaško, tude suabenjo. U Ukbah mpa u Žabncah je bue tako, dakliar nisa umarua ta zadnja dua fajmaštra, k sa znaua tude suabenjo. Zej je žie dbie liete kor u Kanoltolo nči beč fajmaštru, k znaja tude suabenjo. U cierkbe se pa suabenjo per Meše sliše ki petje mpa kej žabranja, to u Ukbah mpa u Žabncah, u Učja bese pa ki kaka piasam.

U Ukbah še fejst prapiaua žie beč kakar stua liet Cierkun zbor, može mpa žene, firštimig. Za Bianahte sa uešči prapiauale »In zopet prišla noč si sveta«, »Zveličar preljubi rodi se nocoj«, »Na polnoči grede«, »Glej zvezdice božje« mpa »Sveta noč«.

U Žabncah sa pa dua zbora, Cierkun zbor mpa zbor Tantum ergo. Odua zbora prapiuaja firštimig. Ta prabe je Cierkun zbor, k u cierkbe Svetga Tilna prapiua pa suabenjo tude žie beč kakar stua liet. Za Bianahte sa ble uešči »Zveličar nam se je rodil«, »Pastirji k Jezusu«, »Pastirci iz spanja« in »Glej zvezdice božje«. »Sveta noč« prapiuaja pa nienško, pa suabenjo mpa pa uaško. Zadnje liete pa rade prapiauaja še »Pastirci kam hitite«. Beč bart med Meša špiljaja tude ta muade puabe, kor znaja zua dobro na štrumente špiljate.

Tude u Učja bese sa kda mele miken zbor u cierkbe, mpa prapiuale sa tude skrà use ki pa suabenjo. U cierkbe sa ble Meše pua uaško mpa pua suabenjo, rečma, da je bua to da 1950. Pole pa peč sa use mau pa an mau ki pa uaško, mpa tude petje brez zbora. Sa ki ljude u cierkbe pele.

Zej pa žie neki liet maja u Učja bese spet en miken zbor. Prapiuaja ajnštimig per Meše, mpa tude tote ta stare piesme, kor jeh je še Greti Wedam z Učja bese prapiauaua u cierkbe. Za Bianahte prapiauaja »Glej zvezdice božje«, kak bart pa tude »Božji nam je rojen sin«. »Sveta noč« prapiauaja pa nienško, pa suabenjo, pa uaško mpa pa furlansko.

Da leta 1939, dakliar nisa skrà use Diepaljane optiarale, sa suabenjo prapiauale tude u cierkbe u Diepalje bese. Kajda ko sa pele to pa zej abedan beč ne bie. Prou žiher sa pele kakar sa pele u Ukbah, u Žabncah mpa u Učja bese.

 

In Valcanale alla gente piace cantare in molti momenti durante l’anno. Si canta alle principali ricorrenze paesane, durante lo svolgimento delle usanze locali, alle manifestazioni, a volte anche mentre si lavora o nei momenti di ritrovo nei locali pubblici.

Gli anziani raccontano che un tempo si cantava ancora di più. Il canto riveste un ruolo molto importante anche nel periodo delle feste natalizie e di fine anno – non solo ai concerti, che dall’inizio della pandemia sono organizzati molto meno spesso.

Una grande ricchezza sono i canti di questua e le canzoncine eseguite da bambini e coscritti in occasione dello šapanje di buon augurio, a fine dicembre, e nella visita dei Re magi/Sveti trije kralji, a inizio gennaio. In molti paesi, infatti, i canti sono eseguiti nelle lingue locali – in alcuni in sloveno, in altri in tedesco.

Un ruolo importante nella creazione dell’atmosfera natalizia, nei paesi in cui il dialetto sloveno locale è ancora parlato, è giocato dai canti liturgici sloveni. Va da sé che questi canti sono strettamente legati alle celebrazioni liturgiche bilingui (italiano-sloveno). Anche per questo motivo in Valcanale è molto richiesta la presenza di un sacerdote che conosca anche lo sloveno.

A NATALE IN VALCANALE SI È SEMPRE CANTATO

In Valcanale, nelle case di Ugovizza/Ukve, Camporosso/Žabnice, Valbruna/Ovčja vas e San Leopoldo/Diepalja vas la lingua della tradizione è il dialetto sloveno. Per questo, in genere nelle rispettive parrocchie una volta erano presenti parroci che non parlavano solo italiano, ma anche sloveno. A Ugovizza e Camporosso è stato così finché non sono scomparsi gli ultimi due parroci bilingui. Sono già due anni, ora, che in Valcanale non è presente nemmeno un sacerdote che conosca anche lo sloveno. Durante le celebrazioni liturgiche lo sloveno è presente solo nel canto e con qualche preghiera a Ugovizza e Camporosso, solo con qualche canto a Valbruna.

A Ugovizza il Coro parrocchiale del paese è molto attivo da oltre un secolo. È composto da uomini e donne, che cantano a più voci. A Natale di solito esegue «In zopet prišla noč si sveta», «Zveličar preljubi rodi se nocoj», «Na polnoči grede», «Glej zvezdice božje» e «Sveta noč».

Nella chiesa di Sant’Egidio a Camporosso sono attivi due cori, il Coro parrocchiale paesano e il Coro «Tantum ergo». Entrambi cantano a più voci. Il Coro parrocchiale ha una tradizione consolidata; canta infatti prevalentemente in sloveno da oltre cento anni. A Natale intona «Zveličar nam se je rodil», «Pastirji k Jezusu«, «Pastirci iz spanja» e «Glej zvezdice božje». «Sveta noč» è eseguito in tedesco, sloveno e italiano. Negli ultimi anni nel corso delle celebrazioni propone anche «Pastirci kam hitite». Durante le celebrazioni natalizie spesso suonano giovani musicisti.

Una volta anche a Valbruna c’era un piccolo Coro parrocchiale, con un repertorio prettamente sloveno. Fino agli anni Cinquanta anche le celebrazioni nella chiesa paesana erano officiate in parte in sloveno. Negli anni seguenti, un po’ alla volta, si è passati al solo italiano e al canto senza coro. I canti erano eseguiti in modo spontaneo dai fedeli presenti.

Da qualche anno a Valbruna è di nuovo attiva una piccola cantoria. Perlopiù a una voce, contribuisce alle celebrazioni con canti in italiano e sloveno. I canti sloveni sono quelli del repertorio tradizionale liturgico valbrunese; i titoli sono stati forniti da Greti Wedam, un’anziana di Valbruna che da giovane cantava in chiesa.

A Valbruna non può essere davvero Natale senza sentire «Glej zvezdice božje», a volte anche «Božji nam je rojen sin». «Sveta noč» è eseguito in tedesco, sloveno, italiano e friulano.

Fino al 1939, quando quasi tutti gli abitanti optarono, anche nella chiesa di San Leopoldo/Diepalja vas si cantava in sloveno. Ma non sappiamo più che canti fossero eseguiti, anche se è probabile che siano gli stessi che si possono ascoltare a Ugovizza, Camporosso e Valbruna.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp