1 Gennaio 2021 / 1. januar 2021

Cuffolov dnevnik v stripu
Diario di don Cuffolo a fumetti

Druga svetovna vojska, ki je močnuo zaznamovala Slovence v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Nje posledice (konseguence) se čujejo še donašnji dan. Kar se je pred vojsko, med njo in po nji gajalo v Benečiji, je lažajnski famoštar g. Antonio Cuffolo napisu v dnevnikah po slovensko in po italijansko. Parvi krat ju je bla objavila v bukva lieta 1985 takratna zadruga Dom, v drugi pregledani in dopunjeni izadaji, ki jo je kot parvo urediu in tele krat dopunu s potriebnimi opombami (notami) Giorgio Banchig, sta izšla par zadrugi Most lieta 2013. Moreno Tomasetig je slovenski Cuffolu dnevnik spravu v strip, ki je biu v beneškoslovenskem dialektu obljavljen vDomu od lieta 2015 do lieta 2018. Sada je strip zbran v bukvah, ki jih je izdala zadruga Most. »Gre za lepo in hvalevriedno dielo, skuoze katero je avtor v podobah in farbah mojstarsko pokazu žalostne in dramatične zgodbe iz tistih liet. V cajtih,ko nam ne gre po godu branje dugih besedil, risbe, fotografije, filmi in druge sorte podobe se zdijo, de so bolj privlačniin učinkoviti. Publikacija je namenjena šuolarjam in študentam, odraslim in starejšim ljudem. Vsak se bo kaj nucneganaučiu če ne drugega, de so za vsa ljudstva na svietu najhujša nasreča prav vojske, diktature in nacionalizmi,« je v uvodni besiedi napisu Banchig. Strip je v beneškoslovenskem dialektu, pa vsaka stran ima povzetek po italijansko. »Anton Cuffolo je biu stabar skupine slovenskih duhovniku v Benečiji – poudarja Banchig –. V njega dnevniku beremo, de so skor’ vsaki dan v njega faruž partiekali domači duhovniki ter pogosto slovenski in furlanski kulturniki. Slovenski pisatelj France Bevk je napisu, de je biu najmanj trikrat v lažanskem faružu, de bi spoznu duhovnika, ki se je močnuo uperju prepuovedi slovenskega jezika. Iz teh in drugih obisku se je rodiu roman Kaplan Martin Čedermac in sam Bevk je v Trinkovem koledarju (1960) napisu: “Številne strani te knjige so opisovale Cuffolovo notranjo podobo boja za svoj in svojih rojakov materinski jezik.” Lahko tardimo, de je biu Anton Cuffolo za Ivanom Trinkom narbuj markantna oseba naše Benečije v preteklem stuolietju in da je v svojem vsakdanjem življenju, v pastoralnem in kulturnem dielu uresniču učilo in ideale, ki jih je tarčmunski filozof in piesnik izročiu bivšim slovenskim duhovnikam.« »Anton Cuffolo – beremo še v uvodni besiedi – je biu mojster v pisanju: s čarnilam in peresam je napunu številne zvezke o zgodovini Benečije, o velikih in majhanih dogodkih, ki jim je biu priča; napunu je kar deset debelih zvezku, v katerih je dan za dnem, od leta 1927 do malo dni pred smartjo pisu, kar se je njemu dogajalo ter velike in majhane zgod- be njega fare, bližnjih vasi in v širše Benečije.« S svoje strani Tomasetig pravi, de je strip in sada bukva nardiu s samin prepričanjam v sarcu, »Vojska predstavlja nimar zgubo za celuo človieštvo. Znebiti se sovraštva in vsake zamiere je naša sama pot v odrešenje «. Tomasetig, ki se je rodiu v Belgiji v družini dreških emigrantu, živi in utvarja v vasi Tieje, v kamunu Prapotno. Že desetlietja sodeluje z Doman in zadrugoMost. Inlustriru je Bankičevo zgodovino Benečije in spravu v strip tudi BevkovaKaplana Martina Čedermaca. Inlustriru je tudi pravce Ade Tomasetig v bukvahDomače pravce (dvie so tudi animirane). Sada v Domu objavlja tradicionalne pravce v stripu in parpravlja Domačo modruost na zadnji strani.

Il 26 gennaio 1938 un’aurora boreale di colore rosso sangue appare nei cieli della Slavia friulana e di tutta l’Europa… Per gli anziani è il triste presagio di eventi che stanno per sconvolgere la vita di milioni di persone. Don Antonio Cuffolo, parroco di Lasiz, in comune di Pulfero, nelle Valli del Natisone, scrive la cronaca della seconda guerra mondiale documentando quotidianamente gli avvenimenti dal 1938 al 1946. Tra il 2015 e il 2018, Moreno Tomasetig ha riassunto in un fumetto le vicende narrate dal sacerdote per il quindicinale Dom. Ora quelle tavole, nel dialetto sloveno della Benecia e con riassunto in italiano, sono diventate un libro, edito dalla cooperativa Most. L’illustratore dice di aver affrontato la pubblicazione con una certezza nel cuore: «La guerra è sempre una sconfitta per l’intera umanità, risorgere perennemente dall’odio e dal rancore è la nostra sola salvezza».