V soboto 29. in nedeljo 30. avgusta so se v Žabnicah odvijala vaška praznovanja v čast vaškemu zavetniku svetemu Egidiju.
V soboto so mladi Žabničani morali podreti majo. Za njeno pripravo in za njeno postavitev blizu vaške cerkve poskrbijo pred godom Svetega Rešnjega Telesa fantje, ki so v konti. To so sicer vaški naborniki – fantje, ki so v letu stari osemnajst let (torej letos tisti, ki so rojeni leta 1997). Postavljeno majo pa krasijo tudi kranceljni, se pravi venci, ki so jih v dneh pred postavitvijo napravile žabniške deklice.
Naslednji dan so se predvsem Žabničani pa tudi drugi Kanalčani po stari navadi zbrali na Filji – to je zahodni del Žabnic. Žabniške deklice so v košaricah imele pušlje, da bi jih prodajale in pripenjale na prsi, na desno stran oženjenim in na levo stran neporočenim. Pušelj je sicer šopek, ki pomeni ljubezen in srečo. Sestavijo ga rdeči nagelj, rožmarin, roženkravt, pozlačeno žito in požlačen lan.
Godba iz Kanalske doline je zaigrala in z Filje so vsi udeleženci, oblečeni v nošah, krenili na sprevod proti cerkvi. Deklice in fantje iz konte so bili vedno v ospredju pozornosti. Sprevod se je ustavil pri gostilnah, kjer so slavljenci častili z belim vinom, ter se je zaključil pred cerkvijo. Slovesna maša se je odvijala pretežno dvojezično (v italijanščini in slovenščini) in delno trijezično (sicer z Očenašem tudi v nemščini) in domači cerkveni pevski zbor je med kratko procesijo okrog cerkve in med mašo pel slovenske pesmi. V tem dnevu je monštranca bila okrašena z naglji.
Po maši so se žabniški moški postavili v krog blizu lipe; v sredini, vedno v krogu, so bili fantje in deklice iz konte. Prva pesem, ki so jo moški zapeli pod lipo, je sicer bila »Rasti, rasti rožmarin«. Ta je precej stara žabniška pesem, ki jo pojejo prav za žegen. Nato so moški zapeli še eno pesem v nemščini in še eno pesem v furlanščini.
Godba in ljudje v nošah so se potem spet uvrstili v sprevod in šli proti vasi. Sprevod se je še večkrat ustavil, da bi moški zapeli, a so vsi udeleženci potem šli na kosilo tja, kjer so se odvijala praznovanja – blizu bivšega župnišča. Tu je, kot že v soboto, do pozne ure bilo poskrbljeno s tipičnimi jedmi ter z glasbo.
Sabato 29 e domenica 30 agosto a Camporosso c’è stato il tradizionale “žegen” di Sant’Egidio. In quest’occasione è stata anche tirata giù la “maja”.
