Šuolsko lieto 2024-2025 se bo v Furlaniji Julijski krajini začelo 11. šetemberja. V Benečiji se bo odparlo v znamenju 40-lietnice dvojezične šuole Pavla Petričiča v Špietru, sa’ je šetemberja 1984 pet otruok prestopilo prag dvojezičnega vartaca in se je takuo parvi krat v videnski pokrajini začelo sistematsko učenje tudi po slovensko.
Do konca tistega šuolskega lieta je paršlo blizu še pet otruok. Vartac pa nie biu priznan in je šu takuo naprej sedam liet. Bluo je v sklopu Zavada za slovensko izobraževanje. Po treh lietih so odparli tudi parvi razred primarne šuole. Parvi otroci so paršli do petega razreda in šele šuole na papirju nie bluo. Starši so vsake lieto muorali podpisati, de sami skarbé, za vešuolati otroke. Otroci so muorali narditi vsako lieto izpite na daržavni šuoli.
Vseglih je bluo otruok iz lieta v lieto vič a težkuo je bluo dobiti priznanje od šuolskih oblasti. Proveditor je pravu, de noben zakon na dovoli, de se dielajo didaktične stvari po slovensko.
Nardili so rikorš na predsednika Republike. Na tiste je Daržavni svet odloču, de nobedan zakon na prepovieda slovenskega učenja. Hitro so nardil’ prošnjo za primarno šuolo in je priznanje paršlo naglih. Bla je zgodovinska rieč za Benečijo.
Dvojezična šuola je ratala daržavna lieta 2001 po zakonu, ki varje Slovence v Italiji. Za nižjo sriednjo šuolo je bluo trieba se še boriti. Starši so bli navdušeni in parpravljeni se boriti do konca za tuole. Kamun Špietar je biu pruot, pa so bli na deželi Furlaniji Julijski krajini in na ministrstvu v Rimuljudje, ki so so parpomali. Rešiteu je bla edina pametna, saj so potlé osnovne šuole oziroma didaktična ravnateljstva izginila, so paršli vičstopinjski inštituti in praktično je nižja sriednja šuola postala nujna.
Tela zgodovina pravi, de je bla pot do daržavne dvojezične šuole duga in težka. Zatuo je trieba 40. oblietnico lepuo praznovati. Vie se, de šuole in slovenske organizacije program parpravljajo.
Donašnji dan je vičstopenski inštitut Pavla Petričiča te narbuj velika šuola v Benečiji, a potrieba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini ni še zadoščena.
Lansko lieto je v Kanalski dolini uradno steku vičjezični pouk. Blizu italijanščine uče po slovensko, niemško in furlansko. Ble so težave pri slovenščini, zatuo ki nie bluo lahko ušafati učitelju. Upanje je, de bo v novim šuolskim lietu buojš, zatuo so tudi lietos praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku.
Za Terske doline nie še prave rešitve. Tudi lietos bojo imieli ure po slovensko v Tipani, na Njivici, v Ahtnu, Fuojdi in Čampeju z pomočjo združenja Blankin. Liepa novuost je, de parvi krat predvidevajo učenje slovenščine v Tavorjani.
Na splošno gledano vpisi v šuolsko lieto 2024-2025 v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini odražajo težkuo demografsko stanje na teritoriju videnske province, kjer živi slovenska manjšina.
Le v malo šuolah bo vič otruok ku v lietošnjem šuolskem lietu. Tuo je v vartacih v Gorenji Miersi (+3), v Tipani (+1) in na Tarbižu (+5), v primarnih šuolah v Tipani (+1), na Ravanci (+2) in v Ukvah (+3) ter na nižji sriednji šuoli v Gorenji Miersi (+5).
