Zakaj so Vahti jesenska pomlad_Ecco perché l’1 e 2 novembre torna la primavera

Vahti se parkažejo, kadar je jesen že naredila veliko pot an se je luč dneva zmanjšala, četudi po buj vesokih vaseh, kakor Dreka, Gorenj Tarbij an Matajur imajo še ‘no uro vič luči, ku vasi v dolinah. A se zna zgoditi, de se tenčas pokaže tudi snieg an so britofi v bielim takuo, de tista lahka oddeja ponuja mir an tolažbo za tiste, ki jočejo za kajšno prerano smart.

Vahti pa so nieka ponoviteu pomladi, zak’ nas povežejo s tistim pomladanskim jutram, kàr je Kristus ustù od martvih.Vahti so prù tuole, praznik novega življenja vsieh svetih, ki niso utekli od telega sveta, ampa so mu blizu, takuo de mi ahtamo na njih parsotnost. Ostanejo z nami kot nesmartne priče Kristusovega ustajenja.

Tela miseu nam pomaga, dati pravi pomien telemu prazniku, de tudi v nas zbudi an zmočnieje viero. An je tudi začetak našega ustajenja, ki je prù povezano z viero. Tuole vaja posebno za parvi november. Drugi dan je pa posvečen viernim dušam, ki so se ločile od naše družine an žlahte, takuo, ki smo se jih navadli spuomniti v mladih lietah.

Za glih reči, v telih dvieh dneh nie velike razlike, zak’ ti sveti an vierne duše spadajo pod adno samo kraljestvo Jezusa Kristusa. Te parvi so že popunoma v telim kraljestvu, te drugi pa so v nekakem predmestju, kjer se parpravjajo za vstop z njih an z našo molitvijo Zatuo skarb za te rance na smie poznati konca. Če je ries, de za Vahte imamo veliko udeležbo an obiščemo britofe, tuole na smie manjkati tudi v teku lieta. Zatuo mi je puno všeč, kàr vidim par Mariji Devici, de po maši naši ljudjè gredo na britof, ki je takuo blizu cerkve an na takim liepem prestoru, de ti odpre oči v nebesa, posebno kàr je lepuo vreme.

S telim spominam an s tolo molitvijo se darži nategnjena tista nit, ki nas parbliža viernim dušam, s katerimi an s tim svetimi smo edina apostolska Cierku, ki z nami živi v parčakovanju novega sveta, ki se je začeu v Kristusovem ustajenjam.

Marino Qualizza

Le ricorrenze di Tutti i santi e dei Fedeli defunti, l’1 e il 2 novembre, fanno esplodere la primavera in pieno autunno, perché indissolubilmente legate al radioso mattino in cui Cristo ha vinto la morte ed è risorto. Lo scrive il direttore responsabile del Dom, mons. Marino Qualizza.