Višarska Mati Božja združuje z ljubeznijo

 
 
Društvo Ars Bovec, katerega člani so iz župnij Zgornjega Posočja, je pripravilo razstavo Upodobitve višarske Matere Božje na podobicah, razglednicah in bakrorezih v starodavni cerkvi Device Marije v polju v Bovcu. Razstava je priložnost tudi za obuditev spomina na neločljivo povezanost verskega in kulturnega življenja domačih ljudi v, nekoč, še povsem slovenskih farah pod Višarjami. To so bile Žabnice, Ukve, Ovčja ves in Dipalja ves.
Župnija Žabnice z višarskim svetiščem je bila vedno cerkveno središče Kanalske doline s Trbižem vred. Domnevno so bili v času graditve prvih cerkva, sem vezani tudi verniki dela Bovškega. Njena, svetemu Egidiju posvečena cerkev se omenja že leta 1106. Na griču nad vasjo pa stoji cerkvica, ki je posvečena sveti Doroteji.
Za Bovčane so Svete Višarje najbližje in najbolj ukoreninjeno romarsko svetišče, je v nagovoru poudarila Erna Wojčicki. Od bovške občine (Predela) je oddaljeno komaj 20 km. Obisk pa kaže, da se pri slovenski kraljici Mariji na Višarjah počutijo doma vsi Slovenci.
Odkar so modri slovenski predniki postavili višarsko svetišče, da bi ljudi pod Marijinim plaščem združevalo, so Žabnice oz. Svete Višarje več kot le starodavno duhovno središče Kanalske doline, ampak tudi božja pot, ki vabi in nagovarja vernike in ljudi dobre volje treh sosednjih ljudstev, naj živijo v sožitju in opustijo vojne. Višarska Mati Božja je simbol sožitja in medkulturnega sodelovanja in s svojim izpolnjenim poslanstvom oklicana za Mater Evrope.
Razstavljene podobice in opisi v treh jezikih narodov, ki romajo na Sv. Višarje, so del kulturne dediščine in pomemben zgodovinski vir za najrazličnejše raziskave. V Sloveniji in delu Italije je zbiranje starih razglednic in podobic priljubljen konjiček. Zbirajo jih tudi muzeji, arhivi in domoznanski arhivi knjižnic.
Pri pripravi te razstave so člani društva ARS gradivo našli v bogati zbirki razglednic in podobic s Sv. Višarji ljubiteljskega zgodovinarja in zbiratelja, domačina Edvina Trinke iz Loga pod Mangartom, kot tudi arhivski zbirki podobic Semeniške knjižnice Ljubljanskega semenišča. Vpogled vanjo jim je velikodušno omogočil ravnatelj dr. Marijan Smolik.
Hvaležnost so izrazili še dr. Maji Lozar Štamcar, ki jim je pomagala pri obdelavi gradiva podobic in jim je bila v izredno pomoč specialistka na tem področju. Pripravila jim je tudi spremno besedilo ter jim svetovala pri ureditvi razstave. Ervin Trinka jim je kronološko uredil zbirko razglednic ter vse zbrano tiskano gradivo o zgodovini božje poti na Sv. Višarje. Ta bo nedvomno predmet nadaljnjih domoznanstvenih raziskav. S prevodom pa je k temu dodala pomembno piko na i, še Patricija Marušič.
Vse skupaj pa finančno ne bi mogli pripeljati do konca brez pomoči župnije Bovec, Občine Bovec, Javnega sklada RS za kulturo, pri katerem so, zaradi visokih stroškov priprave razstave, prijavili projekt. Organizatorji so razstavo pripravili v zavesti, da tlakuje pot povezovanja rojakov, razkropljenih po svetu in v zamejstvu. Povsod, kamor jo bodo povabili. Že sedaj ima povabilo na Višarje, v Tinje na Koroškem in k izseljencem v Berlin.
Svetišče na Višarjah nas nagovarja tudi z neokrnjeno naravo okoli sebe. Govori nam, da moramo spoštovati naravne zakone, ki so božji zakoni, tudi v današnji družbi in povsod, kjer smo verniki prisotni. Zato tudi ne moramo biti pasivni in dopustiti, da se ti zakoni človeške narave in družine razvrednotijo in uzakoni sprevržena narava človeških zablod. Za kulturni program so poskrbeli mladi iz okoliških župnij.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp