Velikonočni običaji v Benečiji,_Reziji in Kanalski dolini

Z oljčno nedeljo se je pričel velik teden, ki traja do Velike noči. Beseda »Velika noč« je vezana na liturgijo oglejskega patriarhata, pravzaprav na nočno bedenje ob Jezusovem grobu. Gre za največji krščanski praznik, na katerega so vezane tudi stare pobožnosti in tradicije.Na oljčnico so pri vsaki maši blagoslovili oljčne vejice, ki so jih nato verniki nesli na svoje domove. Njihov blagoslov jih nato spremlja in varuje celo leto, vse do naslednje oljčne nedelje.
Od večerne maše na veliki četrtek se zvonovi ne oglašajo več vse do sobote zvečer. V teh dneh so se namesto zvonov do nedavnega oglašali obrede na svojevrsten način. Otroci so hodili po vasi in ropotali z »laskotcan«. Laskotac (v nekaterih vaseh mu pravijo tudi »darkatavca «) je nekakšna škatla, v kateri je kladivo, s katerim potem tolčejo na leseno desko. Po nekaterih krajih se je ta običaj še ohranil. V Kanalski dolini pravijo ropotalnim predmetom »čiček«, »kariola« in »brklca«.
Velik petek, ki bo letos 25. marca, je dan Jezusovega trpljenja in smrti. Križev pot je zelo razširjena pobožnost v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. V nekaterih vaseh ga molijo s posebnim obredom.
V Kravarju bo ob 17. uri križev pot po gorenjem koncu vasi. Pričel se bo v cerkvici Sv. Lucije, katere freske ponazarjajo trpljenje Jezusa pred križanjem, in se bo nato v tej cerkvici tudi zaključil. Že četrto leto pripravlja križev pot domači zbor Tri doline/Tre valli. Na začetku bo zbor pel pesan »Pojmo, le pojmo za našim Jezusom«. Na drugi postaji, ko Jezus vzame križ na svoje rame, bo sledila pesem »O sveti križ«, ki prikazuje trpljenje Božjega Sina. »Pesem od žalosti Marije« bo spomnila na trpljenje Marije Device pod križem. Ko Jezus umre na križu, bodo zapeli »Ave Verum « in »Lacrimosa« W. A. Mozarta. Na koncu bo zbor Tre valli/Tri doline zapel tudi druge pesmi o Jezusovem trpljenju.
Na ta dan se bo križev pot na odprtem vil tudi po drugih vaseh. V špetrski župniji se bo pričel ob 20.30 iz župnijske cerkve do Klančiča in nazaj; v Ažli so pobožnost križevega pota, ki je iz cerkve šel po vasi, opravili v petek, 18. marca, ob 20. uri. V podboneški župniji bo potekal ob 18. uri iz Dolenjega do Gorenjega Marsina, v podutanski župniji ob 20. uri iz Gorenje Merse do cerkve Sv. Lenarta, v Savodnji ob 19. uri, ob isti uri tudi v Kosci.
V kanalskodolinskih cerkvah bodo pripravili božji Grob v katerega med petkovim obredom postavijo moštranco z Najsvetejšim. Od takrat se v nekaterih vaseh začne »uahtanje« božjega groba. Prostovoljni gasilci stražijo božji grob od petka zvečer do sobote žvečer.
Veliko je tudi starih navad, ki so vezane na pripravo jedi. Ena od teh je barvanje kuhanih jajc (pirhov). V nedeljo, 20. marca, je v koči na Solarjeh potekalo barvanje pirhov po stari navadi, za kar so poskrbeli društvo Kobilja glava in “pisalke” šempavskih pirhov iz Poljubinja. Pirhe običajno obarvajo tako, da jih kuhajo v razni zelenjavi, nato pa jih okrasijo s tehniko praskanja.
Druga, še živa navada v Nediških dolinah je golobica, to je sladica iz kvašenega testa, ki ji na hrbet med peruti položijo kuhano jajce (nekoč so dali oreh), za usta blagoslovljen oljčni list, za oči dve zrni popra.
V Kanalski dolini je tipična velikonočna jed “šartl”, ki se je na Veliko noč s pršutom, hrenon in barvanimi jajci. V Reziji so nekoč pekli fujačo, »bogačo« po rezijansko, ki so jo pripravili z jajci, mlekom in maslom.
Jedi nesejo blagoslovit – požegnat na Veliko soboto ali na Veliko noč v cerkev ali na kakšno domačijo, če v vasi ni cerkve.
Po tradiciji so nekoč nesli k blagoslovu črn kruh, jajca, salamo in tri kornine hrena, ker so te jedi imele simbolični pomen.
Črn kruh, po vrhu hleba je moral imeti zarezan križ, je predstavljal Jezusovo telo, pet rdečih pirhov je simboliziralo pet Jezusovih ran, tri korenine hrena so bili trije žeblji, s katerimi je bil Jezus pribit na križ, medtem ko je vrvica, v kateri je bila zavita salama, predstavljala vrv, s katero je bil Kristus zavezan. Poleg je bila še fujača ali maslen kruh, ki so ga jedli na Veliko noč zjutraj na tešče, golobice, ki so bile namenjene posebno otrokom, in še sol za žvino.
Tradicionalne velikonočne jedi bodo blagoslovili tudi pri velikonočni maši, ki bo v slovenščini v Špetru v soboto, 26. marca, ob 19.15.