Ratalo je brez tieti, de je bla potrieba po izražanju hvaležnosti tema evangelija v nediejo, 12. otuberja, na dan, kàr je čenevarška vas in z njo ciela Benečija pokazala hvaležnost do duhovnika Emila Cenciga – pre Milija, ki se je v nji rodiu stuo liet odtuod in je v 87 lietih življenja vse svoje moči posvetiu Bogu in svojim ljudem takuo, de je njega ime v zgodovini napisano z zlatimi čarkami med beneškimi čedermaci.
V Čarnim varhu je na drugo otubarsko nediejo burnjak, oblietnica posvečenja cierkve. Že puno liet Planinska družina ob telim guodu parpravlja liep program in parvablja v vas puno ljudi iz vsieh kraju. Lietos so se, pod patročinjam podbunieškega kamuna, k organizaciji parložli še kooperativa Most in združenje Evgen Blankin, saj je g. Cencig, kupe z msgr. Valentinam Birtigem in g. Mariam Laurencigem, v težkih cajtah po drugi svetovni vojski, v mračnih lietah Benečije, ustanoviu Dom in se tuku za pravice Slovencu videnske nadškofije in province. S tem je stopu na parste lokalnim nacionalistam še posebe, zatuo ki je biu dobar pastier in imeu veliko teološko in juridično znanje, tako, de je ratu lider beneškoslovenskih duhovniku. Radi bi ga stuorli mučati. Pa nieso imeli argomentu. Zgodilo se je celuo, de so mu v noči med 7. in 8. marčam 1981 neznani storiuciparžgali avto v garaži pod faružam v Gorenjem Tarbiju. Sam Buog je teu, de nie paršlo do eksplozije in velike nasreče.
Predpudnem se je za sveto mašo cierku napunila do zadnjega piča. Se na zmisnijo, kada je bla zadnji krat takuo puna. Mašavu je famoštar g. Alexandre Fontaine in je po slovensko pieu zbor Rečan_Aldo Klodič. Tudi parvo berilo so prebrali po slovensko in se je duhovnik med mašo potrudiu nucati kajšno besiedo v domačem jeziku.
V pridgi je g. Fontaine guoriu o hvaležnosti, ki jo je trieba imieti do Boga in do bližnjega.
Seviede tudi do Čenavaršanju, ki so se med velikimi težavami in naspruotovanji trudili, de bi zazidali cierku, in do g. Cenciga za puno dobrega, ki ga je nardiu za svojo rojstno vas in za vse fare, v katerih je služu ku duhovnik.
Po maši so ljudje šli v hram, kjer je bla ankrat šuola in je sada Muzej Blumarju in vasi, de bi odparli fotografsko arzstavo o g. Emilu Cencigu, Čarnem varhu in Čenavaršanjih. V svojem pozdravu je podbunieška podžupanja Alessandra De Santis jala, de je vesela videti v vasi tarkaj ljudi. Pohvalila je organizatorje burnjaka in poviedala, de je g. Cencig part zgodovine vasi. Natuo je pre Milijova navuoda Noemi Cencig pozdravila in se zahvalila za liep dan v spomin na rancega strica. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj je poviedu, de je g. Cenciga spoznu, kàr je biu škavt, in je zmisnu na veliko dielo, ki ga je nardiu za pravice Slovencu v Italiji.
Cieu dan so ljudje hodili gledat arzstavo. Pred fotografijami so se buj parlietni ljudje zmisnili na sovaščane in na staro podobo vasi. Te buj mladi so pa spoznavali pre Milija od otroških liet do parve maše, natuo ku duhovnika v službi v raznih farah, ku novega doktorja na pravni fakulteti v Padovi, celuo ku smučarja v družbi nadškofa msgr. Petra Brolla in drugih beneških duhovniku. Gaspuoda Cenciga so videli in poslušali na posnetkih dokumentarnega filma o Benečiji iz lieta 1972. Arzstava bo ostala v vasi manjku do pusta febrarja hlietu.
Praznovanje je šlo naprej na placu. Tisti od Planinske družine so poskarbieli za pijačo in jedila. Sevieda nie mankalo kostanja, rebule in sladic. Za slovensko muziko so kar štieri godci arzstegnili svoje ramonike. Ljudi je bluo puno. Živuo in veselo je bluo do vičera. (Ezio Gosgnach)
