SODELOVANJE ŠOL V TIPANI IN BREGINJU SE KREPI
Otroci si izmenjujejo voščila in recepte
Šola Armando Diaz v Tipani in Podružnična šola v Breginju v Sloveniji sta med seboj povezani z 18 kilometrov dolgo, ovinkasto gorsko cesto, ki jo dodatno prekinja še državna meja. Zračne razdalje med krajema je le šest kilometrov. Ta razdalja se je v ponedeljek, 1. decembra, še dodatno skrajšala – oziroma kar izničila – zahvaljujoč videopovezavi preko interaktivne multimedijske table. Otroci iz italijanske in slovenske šole so se med seboj predstavili in si izmenjali voščila ob bližajočih se božičnih praznikih. Pogovarjali so se tudi o značilnih in tradicionalnih jedeh iz svojih krajev, ki predstavljajo pomemben del dediščine, ki bi jo morali vedno poznati in negovati.
Po skupni igri tombole v slovenskem jeziku, ki je otroke zelo razveselila, je pogovor stekel o tipičnih jedeh tamkajšnjega območja. Predstavili so rezultate raziskav, ki jih je za tipansko območje pomagala pripraviti Sonia De Simon v sodelovanju s turističnim društvom Pro loco Prossenicco APS. Posebej sta bili predstavljena dva tradicionalna recepta iz Tipane, prikazani tudi na velikem plakatu: Štak in Tičjava mačenje.
Štak je topla prva jed, pripravljena iz buče, krompirja, mleka, masla, česna, pancete in soli. Po videzu spominja na pire, a je obogaten s toplo hrustljavo panceto. Za pripravo je potrebna približno ena ura.
Tičjava mačenje pa je topla mesna jed, vsebuje manj sestavin in je pripravljena hitreje, v približno pol ure. Pripravlja se iz ene klobase, bele pšenične moke tipa 00, mleka in malo soli.
Na žalost opisom jedi iz Tipane ni mogla slediti tudi dejanska priprava, saj je šolska kuhinja pred kratkim pogorela v požaru.
V Breginju pa so predstavili pripravo druge značilne jedi, in sicer štrukljev, ki so jih tudi skuhali v šolski kuhinji in jih nato skupaj pojedli otroci in njihovi učitelji.
Vzpostavljanje trajnega sodelovanja med šolami, kot je opisano v tem primeru, je izjemno dragoceno. Krepi izmenjavo znanja že od najzgodnejših let, izboljšuje in bogati jezikovno znanje otrok, ki prvič stopijo v stik s šolskim okoljem, podobnim njihovemu, a hkrati drugačnim.
Učiteljem pa takšno sodelovanje omogoča primerjavo učnih načrtov in metod dela ter priložnost, da se seznanijo z inovativnimi pristopi, ki se razvijajo na obeh straneh nekdanje meje.

COLLABORAZIONE TRA LE SCUOLE DI TAIPANA E BREGINJ
I bambini si scambiano auguri e ricette
La scuola Armando Diaz di Taipana e la Podružnična šoladi Breginj in Slovenia, sono collegate tra loro da una tortuosa strada di montagna di 18 km, per di più segnata da un confine di Stato che le divide, ma in linea d’aria la distanza tra i due paesi è di soli 6 km. Questa distanza lunedì, 1 dicembre scorso, è stata ulteriormente accorciata, o per meglio dire annullata, grazie a un collegamento effettuato tramite una lavagna interattiva multimediale. I bambini della scuola italiana e slovena si sono non solo scambiati gli auguri per le ormai prossime festività natalizie, salutandosi grazie ai supporti tecnologici che erano stati attivati dall’una e dall’altra parte, ma hanno parlato di ciò che di caratteristico e tradizionale si consuma nei rispettivi territori e che fa parte dell’irrinunciabile bagaglio di tradizioni e costumi che dovrebbe essere sempre presente e studiato.
Dopo la tombola effettuata a distanza in lingua slovena, che ha molto divertito i bambini, si è parlato dei piatti tradizionali di quel territorio, grazie alle ricerche che, per quanto riguarda il territorio di Taipana, sono state fatte da Sonia De Simon in collaborazione con la Pro loco di Prossenicco Aps. In particolare sono state illustrate, anche con un grande cartellone a collage, due ricette tipiche di Taipana: Štak e Tičjava mačenje.
Lo Štak può essere considerato un primo piatto caldo, e ha come ingredienti la zucca, le patate, il latte, il burro, l’aglio, la pancetta e il sale. Si presenta come una sorta di purè, ma è arricchito da pancetta calda. Il tempo di preparazione è di circa un’ora.
La Tičjava mačenje è invece un piatto caldo di carne, con un minor numero di ingredienti e un tempo di preparazione inferiore, circa mezz’ora. Lo si prepara con una salsiccia, la farina bianca doppio zero, il latte e un po’ di sale.
Purtroppo alla descrizione dei due piatti di Taipana, non è potuta seguire un’elaborazione di fatto, dato che purtroppo la cucina della scuola recentemente è andata distrutta da un incendio.
A Breginj, per tutta risposta, si è riusciti a descrivere la preparazione di un’altra tipica pietanza, gli štruklji, che è stata anche preparata in una specifica cucina all’interno della scuola e consumata poi dagli stessi bambini e dai loro insegnanti.
Intessere un rapporto stabile fra scuole come quello qui descritto è molto auspicabile, perché rafforza fin dalla più tenera età lo scambio di comuni conoscenze, migliora e affina le conoscenze linguistiche dei bambini, che si trovano finalmente a contatto con una realtà scolastica simile, ma non uguale, ricca di spunti per i rispettivi insegnanti, che possono mettere a confronto i propri programmi didattici e i metodi di lavoro, cogliendo quanto di più innovativo si sperimenta di qua e di là dal vecchio confine.
Lea Jež Vecchiet
MOST KULTURE, PRIJATELJSTVA IN DOBRE HRANE
Za Božič si boste obliznili prste
Dve šoli, dve mesti, dve državi, ki ju povezuje skupni cilj: ustvariti most poln kulture, prijateljstva in tudi dobre hrane.
Učitelji na osnovni šoli Tipana tako z veseljem oživljamo pobratenje s šolo Breginj, ki se je začelo pred nekaj leti.
Skupna rubrika »Božič, za katerega si boste obliznili prste« je priložnost, da delimo z vami kulinarično tradicijo Tipane, zaradi katere je najbolj čaroben čas v letu še bolj edinstven, hkrati pa ponovno odkrivamo običaje in okuse naših sosedov.
Tako bomo letos lahko resnično doživeli božič brez meja, še posebej za mizo.
Hvala vsem učenkam in učencem ter učiteljicam na šoli Breginj, ki so z nami delili svoje pristne navade in običaje. Želimo vam lepe praznike!


UN PONTE DI CULTURA, AMICIZIA E BUONA CUCINA
Natale da leccarsi le dita
Due scuole, due città, due Stati legati da un obiettivo comune: creare un ponte pieno di cultura, di amicizia oltre che di buona cucina.
Noi insegnanti della scuola primaria di Taipana siamo felici di portare avanti il gemellaggio con la scuola di Breginj iniziato ormai parecchi anni fa e la rubrica “Natale da leccarsi le dita” è per noi un’occasione per far conoscere le tradizioni culinarie taipanesi che rendono unico il periodo più magico dell’anno e allo stesso tempo scoprire usanze e sapori dei nostri “vicini di casa”.
Quest’anno vivremo davvero un Natale senza confini, soprattutto a tavola. Un grazie ai bambini, alle bambine e alle insegnanti della scuola di Breginj che ci hanno condiviso le vere e profonde tradizioni del loro paese. Buone feste a tutti.
Laura Dante
BREGINJSKI ŠOLARJI SO RAZISKOVALI PRAZNIČNE SLADICE
Še vedno kraljujeta potica in štruklji
Breginjski šolarji smo raziskali, katere praznične sladice so pripravljali naši predniki ob božiču in novem letu. Zanimalo nas je tudi, katere praznične dobrote so danes na naših mizah.
Ugotovili smo, da so bile nekoč praznične mize bolj skromno obložene. Najpogosteje so za praznike pekli preproste piškote iz svinjske masti, ki so jih uporabili tudi kot okraske za božično drevesce ali pa domače piškote za prijatelje. Nekateri so na mize dali kar suhe hruške, jabolčne krhlje in drugo suho sadje. Spet drugi so pripravljali štruklje z različnimi nadevi (buja), odvisno od njihovih zmožnosti. Priprava se je razlikovala tudi od vasi do vasi. Najbolj bogati kmetje pa so pripravljali tudi orehovo potico (gobanco). Danes imamo vsega v izobilju, kljub temu pa še vedno na naših mizah kraljujeta orehova potica in štruklji. Zato smo zbrali različne recepte, v našo šolo povabili babice in dedke ter skupaj pripravili tri vrste štrukljev, siromakove štrukje, brginske štrukje in burjanske štrukje.
Brginske štrukje so pripravljali večinoma v Breginju in so narejeni s kvašenim testom. Recept za burjanske štrukje izhaja iz vasi Borjana in so najbolj podobni kobariškim štrukljem, ki so poznani tudi širše. Zelo zanimivi pa so se nam zdeli siromakovi štrukji, katerih nadev je najskromnejši, iz sestavin, ki so jih imela tudi siromašnejša gospodinjstva.
Tudi pri izdelavi v šoli, smo za nadev teh štrukljev na maslu prepražili koruzno moko, zdrobljene jabolčne krhlje in sladkor ter vse skupaj poparili z vročim mlekom. Ta nadev, oblikovan v večje krogle, je bil včasih tudi samostojna jed, ki so jo imenovali bujoni.
Po zanimivih, poučnih in zabavnih delavnicah s starimi starši smo zapisali slikovne recepte in vsa nova spoznanja delili s sovrstniki iz Tipanske šole. V veselje nam je bilo, da smo se naučili priprave vseh teh jedi, ki so del naše kulturne dediščine. Doma jih bomo pripravili s svojimi mamicami, da bodo štruklji tudi v prihodnosti bogatili naše mize. Lahko pa se v pripravi preizkusite tudi vi!
A BREGINJ HANNO FATTO LA RICERCA SUI DOLCI DELLE FESTE
Regnano ancora la potica e gli štruklji
Alla scuola di Breginj abbiamo fatto delle ricerche sui dolci delle feste che i nostri nonni preparavano per le feste di Natale e Capodanno e ci siamo messi ad esplorare quali dolcetti natalizi sono presenti sulle tavole d’oggi.
Abbiamo scoperto che tempo fa, le tavole delle feste erano apparecchiate in modo modesto. Più volte si ritrovavano sul tavolo i biscotti comuni, semplici, fatti con lo strutto e usati anche come decorazioni per l’albero di Natale o biscotti fatti in casa per gli amici. Alcuni mettevano sul tavolo anche pere secche, fette di mela secca e altra frutta secca, mentre altri preparavano gli štruklji con vari ripieni (buja), a seconda delle loro possibilità. Anche la preparazione variava da un paese all’altro. I contadini più ricchi preparavano anche la potica (gobanca). Oggi abbiamo tutto in abbondanza, ma sulle nostre tavole regnano ancora la potica alle noci e gli štruklji.
Così abbiamo raccolto diverse ricette e invitato le nonne e inonni nella nostra scuola. Insieme abbiamo preparato tre tipi di štruklji: siromakovi štrukji, brginske štrukji e burjanski štrukji. I brginjski štrukji venivano preparati principalmente a Breginj con pasta lievitata. La ricetta degli burjanski štrukji proviene dal villaggio di Borjana ed è molto simile a quella dei più conosciuti štrukji di Kobarid. Abbiamo trovato molto interessanti gli siromakovi štrukji (štrukji dei poveri), con un ripieno molto semplice, preparati con ingredienti accessibili anche alle famiglie più povere. Anche quando li abbiamo preparati a scuola, per il ripieno di questi štrukji abbiamo rosolato nel burro la farina di mais, le mele secche tritate e lo zucchero. Al tutto abbiamo aggiunto il latte bollente. Questo ripieno, modellato in palline più grandi, a volte costituiva anche un piatto a sé stante, chiamato bujoni.
Dopo i laboratori interessanti, istruttivi e divertenti con i nonni, abbiamo scritto e illustrato tutte le ricette, quindi condiviso tutte le nostre nuove conoscenze con i nostri coetanei della scuola di Taipana. Siamo stati felicissimi di imparare a preparare tutti questi piatti, che fanno parte del nostro patrimonio culturale. Li prepareremo a casa con le nostre mamme, affinché gli štruklji continuino ad arricchire le nostre tavole in futuro. Invitiamo anche voi a provare a prepararli!
Tatjana Sok Lavrenčič Tatjana Terlikar
Strani sta nastali v okviru projekta »Za Božič si boste obliznili prste«, ki ga podpira združenje Evgen Blankin









