30 Settembre 2016 / 30. september 2016 fotogallery

Še o reformi nadškofije
Ancora sulla riforma dell’Arcidiocesi

precesija-stara-goraVzadnji številki Doma smo objavili dugo pismo, kjer razmišljamo o novih smereh, ki jih je predstavu videnski nadškof, de bi rešili nimar buj težak položaj naših far, kàr parmanjkujejo duhovniki.

Že ankrat sam omenu, de takuo naša starodavna špietarska dekanija puojde v pokoj, brez de nobedan na bo joku za njo. Tuole nas na ‘an kraj skarbi an na drugim nam pa nudi, de predstavimo tudi drugačne poglede in de se bomo pogovarjali o tuolim.

Na smiemo pozabiti, de je špietarski edini popunama slovenski dekanat v videnski nadškofiji. Če se tuole zgubi, bo ‘an kos zgodovine za nimar pokopan. Tega na smiemo pustiti, saj lahko skušamo iskati nove poti, ki so odparte pred nami.

Parva rešiteu je v povezovanju Slovencu ciele Benečije od terske do nediške in idarske doline. Posebno v zadnjih desetletjih smo teli Slovenci daržali nimar žive stike med sabo, takuo de so postali al’ pa morejo postati adna sama velika družina, ki ima svoj dom ob liniji konfina. Zmočnieti tolo parjateljstvo je nujno, dokjer smo na teritorju, čene se zgubimo za nimar.

Drugo dejstvo je pa povezano s Čedadom. V miestu je ob sabotah vse margolielo od Slovencu, takuo, de je bluo za ‘an dan naše miesto. V njim pa je biu an še ostaja Kapitelj kanoniku, ki je imeu oblast nad vsiemi našimi dolinami do Tolmina. Zatuo Čedad lahko ostane center, kjer se zberemo, združimo an dobimo tudi zgodovinski pomien.

Zatuo je naš predlog, ki smo ga že pošjali nadškofu, de se ustanovi ‘an sam dekanat od Barda do Prapotnega s Čedadom v centru. Tuole nam bi veliko pomagalo, de bi ohranili tisto premoženje, ki smo ga pouerbali od naših te starih, ki so vriedni zlatega spomina.

Seviede je potriebno, de bomo še naprej imieli duhovnike, diakone an pastoralne dieluce, ki bojo znali an nucali slovenski jezik.

S tuolim seviede na bo vse riešeno, a se bo moglo šele buj zmočnieti šibke vinske tarte, ki smo jih rešili. Iz njih na bomo točili znanega an dobrega cividina, pa tisti duh, ki nam daje muoč an nas darži v življenju, nas bo peju še naprì an bomo ponovili naše vesele piesmi, ljubezni, parjateljstva, veselja an upanja. Tuole je v pravem smislu naše kulture an je naše premoženje.

Marino Qualizza