U naše daline ahranma še stare nauade. Ta 28. dacembra, na den nadoužneh truek, greja par nas troce žie zjutra šapet
Vcajto, kor gre ad Bienahte da nouga leto par nes u naše daline ahranma še stare nauade. Usak leta u Domuarklerama ena stara nauada. Lietes boma pabedle, kako mpa kdà se šapa.
Ta 28. dacembra, na den nadoužneh truek, greja še par nas troce žie zjutra, pried k’gre den mpa gebendleh da 12.00, u usaka šiša šapet ta perue gaspadarja mpa gaspadinja, pole pa še ta druje, kor sa u šiše. U rokeh nosija na bejca jedabe brine mpa s tota bejca udarja pa nogeh alpa pa ta zadnje. Greja u usaka šiša, ljude čakaja na troce – na šapuce – zatok šapanje parnese mir, sreča mpa use dobro u nobem leto.
Gaspadinja ma žie naprauljen kak drabiš, cikrne mpa kekse za troče. Je pa tude riesen, da tiste, kor pried pride, beč dabo, zato pred sedmeh se žie bide troce pa bese. U Ukbeh, Učabese, mpa Žabnceh še prapiuaja stara suabenja piesem:

Šip šap, danes imamo mi, otroci,
vsak po eno šibo v roci.
Kolkor špičic, tolko liat,
Bog vam daj na svet živet!
Da boste dolgo živeli, zdravi in
veseli in srečno novo leto!
Prapiuaja tude pa nienščem:
Schip, schap,
long leben, gsund bleiben
und ein glückliches neues Jahr!
mpa tude pa našem:
‘Ncò mama mi troce,
‘sače na brina u roce,
kaj je špic, ‘nkaj liat,
Buag uam daj na svete živete.
Da boste douge živele,
zdrave mpa vasiele,
kosn ariah, abak an miah.
Srečan nou leta!
mpa pa uaščem:
Šip, šap, auguri, buon anno!
U Ukbeh sa ta stare prable, da sa muerle troce, pried k’sa šle šapet, ta perue iat u cierku k ta prbe Meše, da sa jeh fajmašter pažegnale.
Beč bart je bue, da sa ta perue, kor sa šapale, ble še u štale, saj sa par nas ble use paure. Šapale sa kda ki puršte mpa lahor ta muade dečle, muade žene, alpa sa šle k tiste, kor sa je mele mau rade.
Anna Wedam mpa Luciano Lister
Nel periodo d’avvento e natalizio in Valcanale sono ancora vive molte usanze, che ogni anno presentiamo anche nel locale dialetto sloveno zegliano sul Dom. Quest’anno vi parliamo dello šip šap.
Con questa tradizione, al mattino del 28 dicembre – nella ricorrenza degli Innocenti – i bambini si recano di casa in casa ad augurare felicità per l’anno in arrivo.
Ognuno di loro porta in mano una frasca di abete, con cui percuote simbolicamente il sedere dei padroni di casa. Nel farlo cantano una canzoncina di buon augurio. A Ugovizza/Ukve, Valbruna/Ovčja vas e Camporosso/Žabnice è cantata in sloveno:
Šip šap, danes imamo mi, otroci,
vsak po eno šibo v roci.
Kolkor špičic, tolko liat,
Bog vam daj na svet živet!
Da boste dolgo živeli,
zdravi in veseli
in srečno novo leto!
I bimbi cantano anche in tedesco:
Schip, schap, long leben,
gsund bleiben
und ein glückliches neues Jahr!
in dialetto sloveno zegliano:
Šip šap, ‘ncò mama mi troce,
‘sače na brina u roce,
kaj je špic, ‘nkaj liat,
Buag uam daj na svete živete.
Da boste douge živele,
zdrave mpa vasiele,
kosn ariah, abak an miah.
Srečan nou leta!e in italiano:
Šip, šap, auguri, buon anno!
Nelle case i padroni attendono i bambini con qualche spicciolo, dolcetti e caramelle. Il bambino che arriva per primo a fare questo gradito augurio è quello che riceve di più e le visite di casa in casa devono terminare a mezzogiorno – per cui ogni 28 dicembre i bambini sono in giro a fare šip šap già dal mattino presto.
A Ugovizza gli anziani ricordano che i bambini una volta, prima di iniziare il giro, dovevano partecipare alla Messa del mattino. Le prime persone a cui facevano šip šap erano spesso in stalla, dedite a seguire i lavori un tempo tradizionali.









