Festival Brati gore vsako leto povezuje ljubitelje knjig in gora. Zasnovan je bil leta 2015, da bi obeležil mednarodni dan gora (11. december) in spodbujal dogodke, posvečene goram in literaturi na območju Alp. Ob koncu leta sta se med svojo večdnevno turnejo po Sloveniji mudila v Tolminu ambasadorja alpinizma in znana publicista, Viki Grošelj in Reinhold Messner z ženo Diane. Množica občudovalcev je napolnila kino gledališče, saj je šlo v okviru omenjenega festivala za zelo odmeven dogodek v Posočju. V imenu predsedstva Alpske konvencije jih je nagovoril g. Emil Ferjančič iz Ministrstva za okolje in prostor.
Skupna tiskovna konferenca je bila že prvi dan obiska v Ljubljani. Čas v Tolminu je bil omejen na eno uro, zato je povezovalec pogovora svoja vprašanja zelo strnil. Vodilna misel knjige zakoncev Messner z naslovom Podobe smisla je »odrekanje kot smisel in navdih za uspešno življenje«. Reinhold Messner je poudaril, da plezanje samo po sebi ni koristno, daje pa smisel življenju: »Naše sledi zbriše veter in gora je spet čista. Če pa v gorah pustimo vrvi, šotore in druge pripomočke, s tem uničujemo divjino.« Menil je, da je najboljša možnost, da se v gorah kaj naučimo o sebi, klasični alpinizem v neokrnjeni naravi, kjer imamo poleg športne aktivnosti opravka tudi s kulturo, zgodovino in umetnostjo. Messner je med drugim tudi ustanovitelj šestih gorniških muzejev na Južnem Tirolskem in enega v Nepalu. Veliko mlajša žena Diane v skupni knjigi odstira podrobnosti iz njunega življenja. Po prvem srečanju pred petimi leti je potrebovala čas, da sta se navezala. Dejala je, da je njen mož posebna osebnost, a je ob tem, da je zelo osredotočen na svoje cilje, tudi zelo potrpežljiv in ljubeč. Pri njem ceni prav to, da vedno sledi svojim sanjam.
Viki Grošelj, avtor knjige Mojih 33 odprav v najvišja in najbolj odmaknjena gorstva sveta, je na vprašanje, kako ga alpinizem osrečuje in mu daje svoj smisel, odgovoril, da so gore tisto, kar ga poleg družinskega življenja najbolj zadovoljuje. V njih išče meje svojih lastnih sposobnosti in so njegove velike učiteljice. Kljub svojim letom še vedno verjame, da se v gorah lahko še veliko nauči. Dejal je tudi, da to verjetno ni njegova zadnja knjiga.
Messner in Grošelj svoje življenje izpolnjujeta tudi z organizacijo humanitarne pomoči prebivalcem Nepala. Grošelj je zaključil: »Še danes si nisem na jasnem, kaj je v življenju lepše prejemati ali dajati. In to bom, vsaj upam, lahko še dolgo časa poskušal.« Na koncu srečanja se je na goste zgrnila dolga vrsta bralcev, ki so želeli njihove podpise.
