»Rešili« višarsko ruomarsko stazo

 
 
Slovenski, koroški in furlanski vierniki bojo še naprej, breskarbi in pobožno se pliezli po zgodovinski ruomarski stazi, ki od Žabnic peje do Marijinega svetišča na Višarjah. Nevarnost, de ob nji bojo odparli smučarsko progo in še ciesto, takuo ki je bluo predvideno v projektu za turistično valorizacijo Kanalske doline, je italijansko ministerstvo za kulturne dobrine in dejavnosti popunama preprečilo. Ruomarska staza je bla namreč označena kot prestor kulturne vriednosti.
Dekret je razveseliu številne Kanalčane, ki so se že od lieta 2004 močnuo uperjali takemu projektu in so pod peticijo zbrali veliko število podpisu. Videnski nadškof Pietro Brollo se je biu obarnu na pristojne oblasti in izrazu njega zaskarbljenost in tudi drugih škofu Furlanije — Julijske krajine, Slovenije in Koroške.
Ruomarska stazà, se bere v dokumentu, ki ga je podpisu Roberto Di Paola od deželne direkcije, je velikega etnoantropološkega pomiena, zatuo ki predstavlja direktno pričevanje zgodovine višarskega Marijinega svetišča, še posebe številnih ruomanj. V dokumentu se bere še, de ruomarska stazà pelje do božje poti, ki je kraj srečanja med latinskim, slovanskim in germanskim ljudstvam in predstavlja pričevanje identitete in zgodovine civilnih in cerkvenih inštitucij Kanalske doline, zatuo je vriedna posebnega varstva predvidenega v dekretu 42/2004.
Po tisti stazì so se v teku stuolietij pliezli tud številni Benečani, ki vsake lieto, potlè ki so končal’ dielo na puoju, so šli na »božjo pot« na Lušarjo in se napotil’ par nogah po Soški dolini in čez Predel. Ruomanje, ki je trajalo štier dni (dva gor in dva dol), je bla liepa parložnost poznat in se pogovarjat s sosiedi Slovenci Soške in Kanalske doline.