Reforma bi sedanjo sliko bistveno poslabšala

 
 
Potrebno, konkretno, koristno in učinkovito. Tako je nedavno srečanje s slovenskimi krajevnimi upravitelji v Benečiji komentiral deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki je bil pobudnik dobro obiskanega omizja v Špetru.
V svojem uvodnem poročilu je Gabrovec orisal glavne značilnosti najnovejšega delovnega dokumenta o reformi gorskih območij, ki ga je pripravilo deželno odborništvo za krajevne avtonomije. »Načrt je jasen: po ukinitvi gorskih skupnosti namerava deželna uprava gorato območje razdeliti na trinajst okrožij, znotraj katerih naj bi se vse zaobjete občine več ali manj obvezno povezale v prav toliko občinskih zvez« je obrazložil slovenski deželni svetnik in pri tem zlasti izpostavil dejstvo, da na osnovi dokumenta je ustanovitev občinskih zvez le zadnji korak pred z vrha vodeno spojitvijo vseh majhnih občin v povsem nove celote. »Nesprejemljivo je, da postopek ne upošteva dostojanstva krajevnih upraviteljev kot tudi ne zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih posebnosti goratega območja. »Občutek je, da za tem stojijo ambicije sedanjega predsednika Videmske pokrajine, ki bi na račun ukinitve gorskih skupnosti in reorganizacije sistema krajevnih uprav pridobil tako na imovini in finančnih sredstvih kot tudi na upravnih pristojnosti in torej tudi na politični vplivnosti« je še dejal svetnik Gabrovec. Občine s slovensko prisotnostjo so bile doslej zaobjete v dve gorski skupnosti in preko Briške povezane z goriškim območjem. Tako zasnovana reforma bi to sliko bistveno poslabšala, kar je navskriž z duhom in črko zaščitnih zakonov. Glede vseh nakazanih vprašanj je skupina slovenskih upraviteljev na deželne oblasti že pred meseci naslovila razčlenjen dokument, na katerega pa ni bilo še nobenega odziva. »Bojim se, da prevladuje pogled tistega dela desnice, ki vztraja, da v Benečiji Slovencev ni — slovenska odsotnost pa ne more proizvajati dokumentov…« je grenko pripomnil deželni svetnik Slovenske skupnosti.
Svetnikovemu izvajanju je sledila bogata razprava, v katero so posegli razni občinski upravitelji z občin Špeter, Dreka, Podutana, Grmek in Podbonesec. Govor je bil o stvarnih problemih goratih občin, ki jih osrednje deželne oblasti že od nekdaj prezirljivo obravnavajo. Izpostavljena je bila potreba po ohranjanju upravnih modelov, kot so bile doslej gorske skupnosti, ki med drugim omogočajo in spodbujajo črpanje in upravljanje evropskih finančnih sredstev za razvoj območij s posebnimi danostmi. Med sklepi sinočnjega srečanja v Špetru je tudi organizacija razširjenega javnega srečanja, medtem ko bo ožja delovna skupina skupaj z deželnim svetnikom Gabrovcem dopolnila že navedeni dokument, ki ga bodo nato izročili neposredno predsedniku Tondu.