Starši otruok, ki hodijo v dvojezično šuolo, so v skarbeh, zaki se malo in nič giba za nove prestore in partiskajo na politike, de bi ušafali preca te pravo rešitev. Potle, ki so pred kratkim guorili z regionalnim odbornikam za šuolo, Robertam Molinaram, in s senatorjam Ferruccijam Saram, so šli tudi na vidensko provinco. V pandiejak 22. novemberja sta predsednik sveta staršu, Michele Coren, in Claudio Campestrini srečala provicialno odbornico za šuolo, ki je Elena Lizzi.
Pogovor je poteku v parjaznim vzdušju. Odbornica se je pokazala odparta na probleme, ki sta ji jih naštiela predstavnika štaršu, in dobre voje, de bi ušafali odgovore. Dala je tudi nasvet, naj se obarnejo tudi na provincialnega odbornika za šuolske hrame, ki je Mario Virgili.
Coren in Campestrini sta spet poviedala, de se na splača strojiti starega hrama na ciesti, ki peje v Ažlo, ampa bi bluo buj pametno premestiti dvojezično šuolo v hram dijaškega doma, ki ga ljudje navadno kličejo ãamerikanski college“. S tako rešitvijo bi biu cieu dvojezični inštitut v adnim samin hramu, kar je potriebno za njega specifičen didaktični model, bi biu v sklopu cielega špietarskega šuolskega centra in bi učenci lahko nucali skupne strukture s šuolarji in študenti te drugih inštitutu. Sevieda, de bi napravli potriebne diela, bi potrebovali puno manj cajta, kakor če bi zidali nov hram al' popunama prerunali tist stari, ki so ga muorli zapustiti marča lietos, zauoj ki nie siguran pruoti potresu. Projekt je že napravljen, saj so ga nardili arhitekti, inženierji in periti, ki imajo otroke v dvojezični šuoli.
Odbornica Lizzi je poviedala, de videnska provinca niema nič pruotu tistemu projektu, a muore odločiti špietarski kamun, ki je gaspodar šuolskih hramu na svojim teritoriju. Kaj misli, bo muoru hmalu poviedati, saj bo provinca v kratkim cajtu vprašala vse kamune, kaj imajo v pameti za šuole. Sevieda, se na smie pozabiti tudi, de ima kamun konvencijo z inštitutam »Diacono«, ki daje dijaški dom svojim študentam, de bi v njim živieli. Parpravljeni so že tudi nekateri mednarodni projekti, ki predvidevajo, de bi študenti prebivali v špietarskim hramu. A so teli majhani problemi, ki se jih da rešiti z dobro vojo.
Ries je pa, de gre cajt naprej. Božič in novo lieto sta že pred vrati, odločitve za novi sedež dvojezične šuole pa še nie. Takuo so ustavljeni tudi sudi za diela, kar je velika škoda, saj v telih kriznih cajtah puno ljudi gleda dielo. Za novi hram sta na razpolago skor dva milijona evru. Milijon in 100 tavžint je dala italijanska vlada, 550 tavžint dežela Furlanija-Julijska krajina in 300 tavžint Gorska skupnost Ter, Nediža in Barda iz fonda za razvoj Benečije po zakonu za slovensko manjšino.
Na koncu srečanja sta se Coren in Campestini zahvalila odbornico Lizzi za pozornost, ki jo videnska provinca namenja jezikovnim manjšinam. Posebno sta pohvalila dokument, ki ga je soglasno sparjeu provincialni konsej. V njin je napisano, de je trieba varvati na narbuojšo vižo vse jezikovne skupnosti v sodelovanju z vsiemi kamuni in tudi s sosednjimi daržavami.
