Praznik »par Kaloni« v znamenju parjateljstva med Furlani in Slovenci

 
 
Hlietu bo 110 liet, odkar so na varhu Matajura požegnili vesak turam v čast Kristusu Odrešeniku in kapelo posvečeno Brezmadežni Devici Mariji. Od tekrat Matajurci pravijo varhu svojega brega »par Kaloni«. Dvie svetovne vojske, strele, snieg in led so posule naj turnam/kalono, naj cierkuco. Po drugi svetovni vojski je matajurska fara, s pomočjo čedajskega planinskega društva Cai in alpinu, spet zazidala kapelo, ki jo je vidanski nadškof Giuseppe Zaffonato požegnu lieta 1962.
Od tekrat je na varhu Matajurja senjam na začetku šetemberja. Lietos je biu v nediejo 5.
»Kličejo ga praznik gore, a je pravo srečanje med ljudmi, med sosiedi, ki parpadajo drugačnim narodam. Kakor je srečanje treh dežel, ki ga vsako lieto imajo škofije Vidan, Celovec in Ljubljana. Tle gor smo vsi bratje: Italijani, Furlani, Slovenci iz Benečije, Posočja in ciele Slovenje«, je poviedu na začetku svete maše matajurski famoštar g. Božo Zuanella.
Četudi tist dan priet je močnuo daževalo in tudi zjutra se je parpravljala slava ura, se je bluo »par Kaloni« zbralo puno ljudi. Skupina planincu špietarskega Cai je paršla na varh parnogah celuo iz Gorenjega Barnasa. In zaries so se vsi čuli doma. Molitve, berila in piesmi so ble po slovensko, po italijansko in furlansko. Liepa novuost je bla, de so organizatorji povabili dva pevska zbora: »Matajur« iz Klenja in »Renzo Basaldella« iz Čedada.
Gaspuod Zuanella je v pridgi pohvalu planince iz italijanske in slovenske strani, ki se nimar buj med sabo srečavajo in sodelujejo. Zahvalu se je tudi tistim, ki skarbe za cierkuco. Poviedu je, de moli sveto mašo za mier. »Na telim varhu — je jau — potlè, ki sta bla zazidana spomenik Kristusu Odrešeniku in kapela Brezmadežni Devici, so se tukle dvie karvave vojske in je bla tudi hladna vojska. Nespametna politika je partila sosiede, ki so bli priet nimar med sabo močnuo povezani. Hvala Bogu tisti cajti so mimo, četudi kajšan še donašnji dan želi pejati naprej politiko sovraštva. A so normalni ljudje puno naprej od politiku. Pozabili so na tist prekleti konfin, ki jih je tarkaj liet partiu, in kupe žive, kakor bratje in sestre.«
Po maši so pozdravili in zahvalili predsednik čedajske sekcije Cai, Pietro Boga, in komisar gorske skupnosti, Tiziano Tirelli. Predstavnik Planinske družine Benečije, Joško Cucovaz, je lepuo poviedu, de v telih krajah žive Slovenci, kakor pričajo tudi ime Matajur in imena vsieh varhou, ki so okuole. »V prejšnjih lietah sta šindaka iz Sauodnje in Podbuniesca pozdravljala po slovensko. Lani in lietos niesta še gor paršla. Potruditi se muoramo, de bi obvarvali našo identiteto in posebno naš slovenski jezik«, je jau.
Močan aplavz, ki ga je parjeu Cucovaz, je znamunje novih cajtu. Saj je biu na začetku in puno liet potlé praznik gore nieke varste praznik italijanstva, saj se nie smielo reci še adne slovenske besiede. Celuo mašavat so vabili samuo duhovnike od zuna, de bi na kajšan domači gaspuod nunac kiek zmolu al’ zapieu po slovensko.
Vsekakor problemi ostajajo. »Kàr smo par liet odtuod žagali konfin na Štupci — je povdaru načelnik Upravne enote Tolmin, Zdravko Likar — smo mislili, de bo veliko sodelovanje med Furlanijo, Benečijo in Posočjam. Reči pa so šle narobe. Nastale so nove težave. Prekleti konfin je ostu v nekaterih glavah. Trieba ga je izbrisati.«
Sveta maša »par Kaloni« je biu centralni moment gorskega praznika na Matajurju. Potlè so planinci in drugi obiskovalci preživieli veseu popudan par koči Planinske družine, par koči podbunieških alpinu in par koči »Pelizzo«. Na Lazeh je biu cilj kolesarske dirke od Muosta, sta imiela koncert zbora »Matajur« in »Basaldella« in so zagodli »Bintars«. Prof. Franco Cucchi je imeu konferenco o geologiji Matajurja.