
Veliko zanimanje za zgodbe čedermacev v Kanalski dolini in dolge ovacije za glasbenega protagonista večera, organista Mattea Schönberga. Prireditev Rajske orgle za naše pastirje-Dal paradiso gli organi per i nostri pastori, je organiziralo Združenje don Mario Cernet v sodelovanju z Župnijo Svetega Tilna v Žabnicah in s podporo Združenja don Eugenio Blanchini iz Čedada in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice.
V soboto, 13. aprila, se je na prireditvi v cerkvi Svetega Tilna, ki sta ga v italijanščini in slovenščini povezovali Žabničanki Elisa Kandutsch in Mojca Gerdol, zbralo prav številno občinstvo.
Glasbenik Matteo Schönberg je Ukljan, ki ga je žabniška skupnost nekako «posvojila». Večer v žabniški cerkvi, ki jo je izbral zaradi posebnosti tamkajšnjih orgel, je obogatil z glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Že nekaj let Schönberg spremlja na orglah obrede v vaški cerkvi in vodi Cerkveni pevski zbor Žabnice. Rodil se je leta 2005 in že kot otrok spoznal svojo glasbeno strast, ko se je učil klavirja in violine. Tri leta je obiskoval videnski konservatorij Tomadini, zdaj študira na konservatoriju Tartini v Trstu klavir in kompozicijo.
Drugi protagonist večera je bil spomin na zavedne duhovnike, ki so v preteklosti služili v župnijah Kanalske doline. V Kanalski dolini poslušajo še Božjo besedo, molijo Oče naš, včasih poslušajo homilije v slovenščini, ob spoštovanju večstoletnega izročila posameznih vasì. Pojejo tudi slovenske cerkvene pesmi. Tako ne bi bilo še dandanes, če ne bi v preteklosti duhovniki močno podpirali potrebe krajevnega prebivalstva po duhovni oskrbi v materinščini. Ker ni bilo dovolj časa, da bi razkrili zgodovino vseh teh duhovnikov, so obudili spomin na nekatere, ki so s svojimi dejanji vse spodbudili k skupnemu dozorevanju in sožitju. Zaradi teh prizadevanj so se pogosto žrtvovali; večkrat so jih tudi preganjali.
Posebno so se spomnili g. Marija Cerneta, ki je umrl prav pred 40 leti, msgr. Dionisija Mateuciga, ki je umrl leta 2016, p. Giovannija Nicolettija, ki nas je zapustil leta 1996 in g. Marija Gariupa, ki je umrl pred petimi leti. Med občinstvom so bili tudi župnik Alan Iacoponi, ki je prisotne pozdravil, in upokojeni župnik na Bistrici na Zilji, Stanko Trap. V kratkem posegu je predsednica Združenja don Mario Cernet, Anna Wedam, izpostavila, kako je g. Trap spoznal prav vse duhovnike, o katerih je bil govor v okviru prireditve.
Z besedami, dejanji in celo knjigami so spodbudili sožitje in spoštovanje
Med razlogi za to, da se je prireditev Rajske orgle za naše pastirje odvijala prav v cerkvi v Žabnicah, je bilo to, da je tamkajšnjo skupnost pred štiridesetimi leti, 2. marca 1984, zapustil g. Mario Cernet.
Gospod Cernet je po rodu bil beneški Slovenec, saj se je rodil leta 1916 v Podbuniescu. Posvečen je bil v duhovnika leta 1940. Župnik v Žabnicah in na Sv. Višarjah je bil od leta 1962 do smrti v avtomobilski nesreči. Od samega začetka je podpiral potrebe krajevnega prebivalstva na področju duhovne oskrbe, saj je v bogoslužju ohranil rabo slovenskega jezika. Ker to ni bilo mogoče v prostorih državne šole, je verouk v italijanščini in slovenščini poučeval v župnišču. Prvi je v Kanalski dolini, leta 1964, organiziral izvenšolske tečaje slovenskega jezika in tako nekako odprl pot drugim tečajem jezika, ki jih društva v Kanalski dolini organizirajo še dandanes. Zelo si je prizadeval za mlade. Spet leta 1964 je ustanovil športno društvo Unione sportiva Camporosso, ki še danes deluje. Podpiral je tudi delovanje slovenskega kulturnega društva Višarski zvon. Hlev nekdanjega župnišča je preuredil v večnamensko dvorano za kulturne dogodke, obnovil je tudi cerkev Sv. Tilna in Svete Višarje. Med prireditvijo so se tudi spomnili msgr. Dionisija Mateuciga, ki je umrl leta 2016, p. Giovannija Nicolettija, ki je skupnost zaradi nesreče na poti s Sv. Višarij zapustil leta 1996 in g. Marija Gariupa, ki je umrl pred petimi leti.
Če je p. Nicoletti spodbudil sožitje in medsebojno spoštovanje tudi preko dvojezičnih listkov z Očenašem in Zdravo Marijo, ki jih je razdelil v cerkvi v Žabnicah, je g. Gariup do smrti ohranjal tradicijo slovenščine v okviru ukovške cerkve in objavil razne knjige o krajevni zgodovini in kulturi. Msgr. Mateucig pa je nadaljeval s sprejemom vernikov v vseh štirih tradicionalnih jezikih, tudi v slovenščini, na Sv. Višarjah.

Grande interesse per le storie dei sacerdoti coscienti della Valcanale e un’ovazione per il protagonista musicale della serata, l’organista Matteo Schönberg.
Un pubblico davvero numeroso ha partecipato all’evento musicale »Rajske orgle za naše pastirje-Dal paradiso gli organi per i nostri pastori«, che si è svolto sabato, 13 aprile, nella chiesa di Sant’Egidio a Camporosso/Žabnice, con la moderazione di Elisa Kandutsch e Mojca Gerdol. A organizzarlo è stata l’Associazione/Združenje don Mario Cernet, in collaborazione con la Parrocchia di Camporosso/Žabnice e il sostegno dell’Associazione/Združenje don Eugenio Blanchini e dell’Unione culturale cattolica slovena-Zskp di Gorizia/Gorica.
Protagonista musicale della serata è stato l’organista Matteo Schönberg, che ha eseguito brani di Johann Sebastian Bach. Già da alcuni anni Schönberg, che viene da Ugovizza/Ukve, accompagna all’organo le funzioni religiose che si svolgono nella chiesa parrocchiale di Camporosso, anche seguendo il Coro parrocchiale/Cerkveni pevski zbor. Musicista di 19 anni, ha imparato a suonare pianoforte e violino fin da piccolo. Dopo tre anni al conservatorio Tomadini di Udine, ora studia pianoforte e composizione al conservatorio Tartini di Trieste.
L’altro protagonista della serata è stato il ricordo dei sacerdoti che nelle parrocchie della Valcanale hanno difeso il diritto all’espressione della fede religiosa nella lingua madre. A seconda della tradizione linguistica di ogni paese, nelle chiese della Valcanale un tempo al latino si affiancavano il tedesco o lo sloveno. Nei paesi un tempo prevalentemente di lingua slovena, così, ancora oggi è possibile ascoltare le letture, pregare il Padre nostro, a volte anche sentire le omelie anche in sloveno. Ancora vivo, poi, è anche il canto liturgico tradizionale sloveno. Questo non sarebbe stato possibile, se i sacerdoti in passato non avessero sostenuto con forza le necessità della popolazione autoctona rispetto al servizio religioso nella lingua madre.
Non essendoci tempo a sufficienza per ricordare tutti, sono stati ricordati solo alcuni di questi sacerdoti, che si sono adoperati attivamente per fare maturare tutti nel rispetto reciproco. Per questo loro impegno spesso sono stati anche perseguitati.
Proprio 40 anni fa è mancato don Mario Cernet, che è stato parroco di Camporosso e Lussari dal 1962 fino alla morte in un’incidente automobilistico, nel 1984. Fin da subito aveva sostenuto le necessità della popolazione locale in ambito religioso, mantenendo l’uso dello sloveno nelle celebrazioni. Non essendo possibile farlo negli spazi della scuola statale, poi, aveva organizzato l’insegnamento del catechismo in italiano e sloveno in un’aula attrezzata in canonica. Per primo in Valcanale, nel 1964, aveva organizzato corsi extrascolastici di sloveno, aprendo la strada alla tradizione dei corsi di lingua pomeridiani che in Valcanale i circoli della minoranza slovena organizzano ancora oggi.
Grande è stato anche l’impegno di Cernet per i giovani. Sempre nel 1964 aveva promosso la nascita dell’Unione sportiva Camporosso, operativa ancora oggi; aveva sostenuto anche l’attività del circolo culturale sloveno Višarski zvon. Aveva ristrutturato, poi, la stalla della canonica, rendendola una sala polifunzionale per eventi culturali. Molto importante, infine, anche il suo impegno per la ristrutturazione della chiesa parrocchiale di Sant’Egidio e del villaggio di Lussari/Svete Višarje.
Nel corso dell’evento «Rajske orgle za naše pastirje-Dal paradiso gli organi per i nostri pastori» sono stati ricordati anche mons. Dionisio Mateucig, mancato nel 2016, padre Giovanni Nicoletti, scomparso nel 1996 in un incidente automobilistico mentre scendeva da Lussari, e don Mario Gariup, morto cinque anni fa.
Se a Camporosso p. Nicoletti ha promosso la convivenza e il rispetto reciproco ad esempio distribuendo in chiesa foglietti con le preghiere bilingui del Padre nostro/Oče naš e dell’Ave Maria/Zdrava Marija, a Ugovizza don Gariup ha mantenuto fino all’ultimo la tradizione religiosa dello sloveno in ambito liturgico e pubblicato tanti libri su cultura e storia locale. Mons, Mateucig, poi, ha proseguito nella tradizione di accoglienza dei fedeli a Lussari in tutte e quattro le lingue tradizionali della zona, anche in sloveno.
Alla serata hanno presenziato anche il parroco di Camporosso, don Alan Iacoponi, che ha salutato il pubblico, e il parroco in pensione di Feistritz an der Gail/Bistrica na Zilji, Stanko Trap. In un breve intervento, la presidente dell’Associazione don Mario Cernet, Anna Wedam, ha notato come don Trap abbia conosciuto proprio tutti i sacerdoti ricordati nel corso della serata.









