»Nediške doline bojo ostale brez financiamentu«

 
 
Puno političnih pa tudi kulturnih polemik je parnesu telo polietje dokument, ki ga je podpisalo šest šindaku iz Nediških dolin. Manku je samuo podbunieški. Kupe so bli še parvi možje iz Čedada, Prapotnega in Tavorjane. Vprašajo, naj se prenesejo kompetence, financiamenti in premoženje, ki jih ima gorska skupnost Ter, Nediža in Barda, na čedajški kamun.
Giuseppe Firmino Marinig je biu puno liet špietarski šindik, predsednik gorske skupnosti Nediške doline in tudi provincialni svetnik. Do ženarja je biu tudi regjonalni predsednik organizacije Uncem, ki združje lokalne uprave, ki so v gorskem teritoriju. Sada je opozicijski mož v Špietru in je zlo žalostan, celuo jezan na tist dokumet.
Profesor Marinig, zaki takuo močnuo nasprotujete tistemu, kar so domači šindaki podisali?
»Zatuo ki uniča vse, kar imamo v Benečiji. Vso našo avtonomijo. Vemo, de so naši kamuni majhani in politično šibki. Trieba je, de se ložijo kupe a ne, kakor pravijo šindaki, v adno medkamunsko združenje, ki nie nič. Nuca samuo, de bi kupe vozili otroke v šuolo, pobierali smeti in za druge majhane opravila. Potrebujemo nadkamunsko ustanovo, kakor je bla gorska skupnost, ki pa bi imiela vič moči. Tuole pride reči ne samuo, de jo pejejo naprej domači ljudje pa tudi, de ima vič regionalnih in provincialnih financiamentu.«
Mislite, torej, de gre za preživietje Benečije?
»Naši šindaki vprašajo samuo 'no majhano medkamunsko združenje, ki na vaja nič. Niema nobedne politične moči. Te prava rešitev je 'Unija gorskih kamunu' in gorska skupnost, kakor par starim.«
S katerimi pogoji, s katerimi kondicioni?
»Parvo, de je juridična oseba. Drugo, de ima svoje organe. Brez tuolega niema moči, de bi vprašala financiamente in kontribute. Niema tudi moči, de bi dielala projekte za pardobiti sredstva, sude, ki jih Evropska Unija daje za sodelovanje med Italijo, Slovenijo in Avstrijo.«
Posledice, konseguence bi ble težke.
»Če, kàr regjon napravi nou zakon, nou lec za gorske skupnosti, se uresniči, kar vprašajo šindaki, Nediške doline ostanejo brez financiamentu. Na bojo mogle vprašati denarja v Bruslju, na bojo mogle sodelovati na čezkonfinskih in internacionalnih projektah. Zgubile bojo vse možnosti za evropske kontribute. Se pravi, de kar šindaki mislijo, je 'na velika škoda za našo Benečijo. S tuolin se podkopa vsako možnost za razvoj naših kraju.«
Bati se je, de bojo imeli vse v rokah Čedajci, ki se nieso mai brigali za naše ljudi, ampa le za svoje intereše.
»Čedad niema pravice biti v novi ãUniji gorskih kamunu“, ki jo misli ustanoviti regjon. V nji bi imeli biti samuo kamuni, v katerih je gorski teritorji in kjer se guori po slovensko. Tuo so kamuni Nediških dolin, Tipana, Bardo in slovenske vasi kamunu Fuojda, Ahten in Neme. Potrebujemo nadkamunsko ustanovo, ki naj bi bla zaries federalna. Tuole pride reči, de ima le tisto kulturo, podoban teritorij in le tisto težko ekonomsko in socialno situacion.«
In če regjon sprime tiste, kar predlagajo šindaki iz Nediških dolin?
»Nam na ostane nič. Zgubili bomo tudi tiste, kar imamo. Majhani kamuni na bojo mogli imieti financiamentu. Parhajajo zlo težki cajti. Zauoj ekonomske krize nie kontributu, nie denarja. Samuo Evropa nam more pomati za razvoj, za žvilup in infrastrukture.«
In Čedajci…
»Sevieda bojo dielali za Čedad. In ne za Dreko, Sauodnjo, Podbuniesac… Tuole je po logiki. A v predlaganin medkamunskim združenju nie samuo Čedad. Naši šindaki mislijo, de se ložejo notar tudi Premariag, Armežag, Manzan in drugi furlanski kamuni. Kaj bojo štiele Nediške doline s svojimi šest tavžint ljudi? Kàr se bojo sparjemale odločitve, kàr se bo votalo v takim medkamunskim zduženju, vsak kamun bo šteu po številu svojih prebivaucu. Na parmier, Dreka bi imela pravico na 1,9 par stuo. Čedad pa 40 par stuo. Se pravi, de Čedajci kupe s Tavorjano bojo lahko komandierali in dielali, kar bojo tieli, brez nič vprašat našim kamunam.«
Nekateri komentatorji so napisali, de dokumet jasno kaže, de domači šindaki na znajo upravljati svojega teritorija in niemajo idej za naprej. Al' mislite tudi vi takuo?
»Sigurno. Trije šindaki so novi a se že vidi, de niemjo perspektive, de niemajo nobednega projekta za globalni razvoj naših dolin. Jemajo ideje in se pustijo vlačiti od ljudi, ki so odzuna, ki na žive v Benečiji. Zdi se mi, de niemajo tudi dobre voje, de bi dielali za svoje kamune. Bli so 'katupultirani' na kandreje in gledajo naresti samuo vsakdanje opravila, 'ordinaria amministrazione', se pravi po italijansko. In še tistega ne pru lepuo. Vizije za razvoj pa niemajo nobedne.«
Na Domu smo prebrali, de je dokument strašan tudi z zgodovinskega in kulturnega vidika.
»Na zadnji ponovitvi Velike sosiednje al' Arenga par Škurincu sta šindaka iz Sauodnje in Špietra, ki sta bla vebrana za župana Nediških dolin in Landarske banke, pridgala na adno vižo. Subit potle sta v Čedadu podpisala karte, ki so pruot avtonomiji, so pruot Benečiji, so pruot našin ljudem. Vsekakor, se še troštam, de teli naši šindaki pomislijo nomalo in povprašajo tudi druge, kakuo so reči. Vsak lahko zgreši. Vsi smo za parskočiti na pomuoč. Za takuo pomembne, za takuo important stvari je trieba vprašati ne samuo parjatelje in tiste, ki jo politično mislijo kakor ti, pa tudi opozicijo. Mi v Špietru imamo vso vojo dati 'no roko našemu šindaku in vsiem te drugim šindakam. Mi čemo dielati za razvoj naših dolin. Troštamo se, de tuole bomo dielali vsi kupe.«
Cajt je, saj so na deželi nomalo ustavili projekte za nove gorske skupnosti.
»Morem poviedati 'no rieč. Kàr sam biu predsednik od Uncem, so bli skor vsi za projekt, de bojo namest gorskih skupnosti Unije gorskih kamunu. Tuole je regjonalni odbor tudi napisu v zakonski osnutek. Potada so politične arzpatije in propaganda nardile, de so se obarnili malomanj vsi. Šindaki iz Nediških dolin so bli pruot Tondovi reformi že od vsega začetka. Te druge tri gorske skupnosti so jale, de gre pru. Donas tudi tiste nieso vič za tuo. Celuo v Karniji je osam komunu, ki če biti sam za se.«
Kakuo naprej?
»Mislim, de venč part naših šindaku in kamunskih može niema jasnih idej. Na vie kaj narditi, de bi se pobuojšalo ekonomsko, socialno in konac koncu tudi demografsko stanje naših kraju.«
Kaj pa Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ki mu po italijansko pravijo Gect, in bi lahko združiu kamunu iz obieh strani bivšega konfina?
»Tuole ja je pameteno. Pa naši šindaki muorejo videti, kaj čejo doseči in kaj imajo voljo dielati. Nie zadost se vsedniti za mizo in podpisati dokumente, de se rodi tela majhana evroregija. Če niemajo idej, če niemajo projeku, če niemajo perspektiv, je vse zastonj. V Ezts/Gect bojo samuo majhane številke, ki nič na štejejo. V zadnjih desetih lietah so šli odnosi med Slovenijo in Nediškimi dolinami na slaviš. Imeli smo skupne projekte in puno financiamentu iz Evropske Unije. Donašnji dan nie nič.«
Sevieda, nieso krivi pa samuo sedanji šindaki.
»Naša goska skupnost je slavo dielala. Zatuo ima okuole 15 milijonu evru pasive in 10 milijonu kontributu, ki jih nieso znali ponucati. Nie funkcionirala, kàr je imiela predsednika in odbornike, na funkcionira sada, ki ima komisarja. Zamudili smo vlak priet, zamujamo ga sada.«

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp