
Otroci, najstniki in starši skupine slovenskega katekizma smo še prizadeti ob izgubi v tako kratkem času obeh naših duhovnikov, ki so nas v teh letih podpirali in vodili, in sicer gospoda Boža Zuanella in msgr. Marina Qualizza. Zamisel za dvojezični katekizem se je rodila že leta 2017, a je s težavo dobila pokroviteljstvo kakšnega krajevnega duhovnika. Poskusili smo vstopiti v špetrsko župnijo in v čedajsko, a se tamkajšnja duhovnika nista strinjala. Pomembno se nam je zdelo, da bi naši beneški otroci imeli možnost spoznati molitve in pobožne pesmi v obeh jezikih, saj bi to izpolnilo njihovo izobraževanje in identiteto in istočasno bi slovenski skupnosti Nediških dolin dalo upanje za bodočnost. Na srečo se je v času steklo vse v najboljšem redu, saj nas je duhovnik Božo sprejel pod sovodensko župnijo, čeprav smo v vseh teh letih imeli tedenska srečanja kar na šoli. V teh letih smo enkrat mesečno obiskovali slovensko mašo ob sobotah zvečer, kjer so naši otroci sodelovali s prošnjami, zahvalami in petjem.
Katehetinja Anita Bergnach je vestno pripravila na prvi Zakrament že veliko naših otrok. Prva skupina se je približala Bogu tri leta in je bila najštevilčnejša: Aurora, Aurora, Emily, Ester, Samara, Sara, Sofia, Davide, Denis in Leonardo. Te otroke je na žalost nekoliko oviral Covid, potem pa so le uspeli organizirati veliki praznik na Tarčmunu, oktobra 2020. Naslednje leto sta bili na vrsti samo dve deklici Emma in Melissa, ki sta prejeli Prvo sveto obhajilo v Špetru, med slovensko mašo spomladi 2021. Leta 2022 smo imeli med nami spet več otrok, in sicer Agato, Stello, Daniela, Jurija in Emanuela. Tudi tretja skupina je prejela Zakrament v cerkvi v Špetru. Leto kasneje nismo imeli dvojezičnega obhajila zato, ker naj bi se ta skupina začela pripravljati na troletno pot ravno med Covidom, a se to ni dalo zaradi splošnega zaprtja. Ta letnik smo združili naslednje leto z mlajšimi in vsi skupaj so imeli zadnje slovensko sveto obhajilo 3. junija 2024. Med njimi so bili Ginevra, Lucilla, Aron, Daniel, Giacomo, Mattia. Letos bi morala prejeti zakrament spet dva otroka, Tina in Alex, a smo odločili, da zaradi šibkega zdravstvenega stanja naših Čedermacev prenesemo na naslednjo pomlad, saj se v mlajši skupini že pripravlja številčna skupina otrok, Allegra, Giada, Melissa, Sveva, David, Francesco, Tommaso. In res se je med tem zgodilo, da se je stanje obeh poslabšalo in smo ju izgubili.
Zdaj se odpira vprašanje, kako naprej. Po zgledu naših duhovnikov se ne bomo kar tako vdali. Potrudili se bomo, da bomo tudi naslednje leto lahko prejeli dvojezično sveto obhajilo. Demografski padec v naših dolinah ne pomaga, da bi se lahko številčne družine odločile za to pobudo. Stanje ni lahko. Prepričani pa smo, da se moramo oprijeti vsega tega, kar so nas zadnji slovenski duhovniki naučili, in sicer poguma, vztrajnosti, vere, upanja in ljubezni do domovine, korenin in Boga. Zelo lepo bi bilo, da bi se lahko priključili kakšnemu župnišču in ob italijanskem katekizmu lahko imeli še slovenskega, ali pa vsaj delno tudi slovenskega. V katerem jeziku pridemo do Boga, ne bi smelo motiti nikogar, glavno pa je, da kdor si želi, lahko do njega pride kakor koli. Hvala gospod Božo, hvala gospod Marino za vajin zgled, podporo in poslanstvo. (Otroci in družine dvojezičnega katekizma v Špietru)
Malgrado siano ancora addolorati per la recente scomparsa di don Natalino (Božo) Zuanella e mons. Marino Qualizza, con uno scritto i ragazzi e i genitori dei ragazzi che frequentano il catechismo bilingue annunciano l’intento di continuare ad adoperarsi per potere ricevere la preparazione al Sacramento, dell’Eucaristia, anche in sloveno. L’iniziativa del catechismo bilingue ha preso il via nel 2017, in collaborazione con la catechista Anita Bergnach e si è svolta nei locali della scuola bilingue di San Pietro al Natisone/Špietar. Dopo un primo tentativo di inquadrare la sua organizzazione in seno alla parrocchia di San Pietro al Natisone/Špietar o di Cividale, è stato ufficialmente inserito tra le attività della parrocchia di Savogna/Sauodnja, di cui don Zuanella era titolare.
Malgrado le limitazioni imposte dalla pandemia di Covid, il primo gruppo di dieci bambini preparati ha ricevuto il Sacramento nella chiesa di Tercimonte/Tarčmun nell’ottobre del 2020. Nel 2021, quindi, è stata la volta di due bambine, che hanno ricevuto la Prima comunione a San Pietro in primavera, durante la Messa in lingua slovena. Anche nel 2022 i cinque bambini del catechismo bilingue hanno ricevuto la Prima comunione nella chiesa di San Pietro. Nel 2023, invece, nessun bambino ha ricevuto la Prima comunione, perché avrebbe dovuto iniziare la necessaria preparazione triennale nel pieno della chiusura generale, nel 2020. I bambini di quell’annata, così, sono stati aggregati a quelli di un anno più piccoli e tutti e sei hanno ricevuto il Sacramento a giugno 2024. Quest’anno i bambini che avrebbero dovuto ricevere per la prima volta l’Eucaristia sarebbero stati due, ma la celebrazione è stata spostata alla prossima primavera, insieme a quella degli altri sette bambini dell’annata successiva. La scelta era stata presa in considerazione delle condizioni di salute degli ultimi due sacerdoti sloveni coscienti, don Zuanella e mons. Qualizza, entrambi poi venuti a mancare.
Ora per bambini e genitori si apre la questione di come proseguire. Il gruppo è determinato a rendere possibile anche nel prossimo anno il conferimento bilingue della Prima comunione. La situazione demografica non aiuta, i bambini sono pochi. Resta forte, però, l’esempio dei sacerdoti sloveni coscienti, i Čedermaci, che hanno testimoniato e insegnato fede, coraggio, determinazione, speranza e amore per la terra in cui sono nati (con la sua lingua slovena), le proprie radici e Dio. L’auspicio di genitori e ragazzi è che le attività possano essere aggregate a quelle di qualche parrocchia, dove possa essere insegnato il catechismo sia in lingua italiana sia in lingua slovena o almeno in parte anche in sloveno. Nessuno, infatti, dovrebbe sentirsi disturbato dalla lingua che si sceglie per arrivare a Dio, la cosa importante è che chi lo voglia possa arrivare a Lui in qualunque modo. Lo scritto di ragazzi e genitori si conclude con un grazie a don Božo e don Marino per il loro esempio, il loro sostegno e la loro missione.









