Morebiti se zmisnemo, de otuberja navadno muoramo obuditi našo skarb za Misijone, tuo je skarb an dielo, de bo Evangelj oznanjen v cielim svietu. Skor čudno ja, a prù tele zadnje cajte skarb za našo viero, ki izhaja iz Evangelja, dobiva novo pozornost zavoljo partisku, ki jih tarpé kristjani, posebno v tistih deželah, kjer je nastala parva cierku, kot v Siriji, Iraku in Turčiji. Tle par nas, recimo v Evropi, sta interes an zanimanje za viero klavarno propadla, ku de so rečì, ki niemajo velikega pomiena an jih moremo lahko pustiti, naj gredó po svoji poti.
Donas pa videmo, de je viera tardnuo povezana z usakdanjim življenjam. Pa je čudno, de nas zbudé na tolo resnico skrajneži, ekstremisti islamskih korenin. Od njih se na moremo nič naučiti, če ne adno samo resnico: viera je riesna stvar, ki obogateje življenje, če je prava viera, an ki škoduje, če je obarnjena nasilju. An kàr je zadost jasno, de brez viere, naj prave al’ pokvarjene, se na more živieti, je zelo nujno, de bomo živieli v tisti vieri, ki nam jo je pokazu Evangelj, an bomo ku vierni kristjani dali naso pomuoč, de bomo v svietu živieli mernuo an v svobodi.
Ankrat smo v Benečiji štieli 26 duhovnikov, ki so skarbieli za vierno življenje nasih ljudi. Donas so ostali 4, ki stalno dielajo v telem puoju. Če pa se ogledamo okuole nas, lahko videmo, de je tudi Benečija postala misijonska dežela, ki potrebuje pomuoč, de najde spet pravo pot življenja, ljubezni, spoštovanja takuo, de bo živieti lepuo, modro an pošteno. Če se odpremo pravemu duhu Evangelja, bomo videli, de tuole nas rieše od vsakega ekstremizma, fanatizma an z drugega kraja od malomarnosti, ki je ratala zastava evropskih narodu.
Fanatizem an malomarnost sta dvie bolezni današnjega sveta. Prava luč Evangelja nam je pravo kazalo mirú an spoštovanja do vsakega človieka. S tuolim nam je pokazana tudi pot mirú, ki smo jo zapustili, zak je nasilje od adne an druge stranì popunama pruoti pravemu življenju. Na adnim kraju imamo targovanje orožja – armamentov – na drugi pa uporabo za nevarne namiene. Od nas kristjanu parčakujemo pravo modruost an spravo, ki je edina pot mirú an skupnega življenja, četudi se tuole zdi zelo idealno. Gre za idealnost, ki ustvarja realnost.
Marino Qualizza
Il direttore del Dom, mons. Marino Qualizza, in occasione della Giornata missionaria mondiale, che si celebra domenica 19 ottobre, fa una riflessione sulla missionarietà oggi. «Un tempo in Benecia contavamo 26 sacerdoti, che si prendevano cura della vita religiosa della nostra gente – scrive –. Oggi ne sono restati appena quattro, che operano a tempo pieno in questo territorio. E se ci guardiamo attorno, possiamo constatare che anche la Benecia è diventata terra di missione, in quanto ha bisogno di aiuto, affinché ritrovi la giusta via della vita, dell’amore e del rispetto, affinché abitare in essa sia bello, saggio e onesto”.
Benečija je misijonska dežela_La Benecia è terra di missione
Morebiti se zmisnemo, de otuberja navadno muoramo obuditi našo skarb za Misijone, tuo je skarb an dielo, de bo Evangelj oznanjen v cielim svietu. Skor čudno ja, a prù tele zadnje cajte skarb za našo viero, ki izhaja iz Evangelja, dobiva novo pozornost zavoljo partisku, ki jih tarpé kristjani, posebno v tistih deželah, kjer je nastala parva cierku, kot v Siriji, Iraku in Turčiji. Tle par nas, recimo v Evropi, sta interes an zanimanje za viero klavarno propadla, ku de so rečì, ki niemajo velikega pomiena an jih moremo lahko pustiti, naj gredó po svoji poti.
Donas pa videmo, de je viera tardnuo povezana z usakdanjim življenjam. Pa je čudno, de nas zbudé na tolo resnico skrajneži, ekstremisti islamskih korenin. Od njih se na moremo nič naučiti, če ne adno samo resnico: viera je riesna stvar, ki obogateje življenje, če je prava viera, an ki škoduje, če je obarnjena nasilju. An kàr je zadost jasno, de brez viere, naj prave al’ pokvarjene, se na more živieti, je zelo nujno, de bomo živieli v tisti vieri, ki nam jo je pokazu Evangelj, an bomo ku vierni kristjani dali naso pomuoč, de bomo v svietu živieli mernuo an v svobodi.
Ankrat smo v Benečiji štieli 26 duhovnikov, ki so skarbieli za vierno življenje nasih ljudi. Donas so ostali 4, ki stalno dielajo v telem puoju. Če pa se ogledamo okuole nas, lahko videmo, de je tudi Benečija postala misijonska dežela, ki potrebuje pomuoč, de najde spet pravo pot življenja, ljubezni, spoštovanja takuo, de bo živieti lepuo, modro an pošteno. Če se odpremo pravemu duhu Evangelja, bomo videli, de tuole nas rieše od vsakega ekstremizma, fanatizma an z drugega kraja od malomarnosti, ki je ratala zastava evropskih narodu.
Fanatizem an malomarnost sta dvie bolezni današnjega sveta. Prava luč Evangelja nam je pravo kazalo mirú an spoštovanja do vsakega človieka. S tuolim nam je pokazana tudi pot mirú, ki smo jo zapustili, zak je nasilje od adne an druge stranì popunama pruoti pravemu življenju. Na adnim kraju imamo targovanje orožja – armamentov – na drugi pa uporabo za nevarne namiene. Od nas kristjanu parčakujemo pravo modruost an spravo, ki je edina pot mirú an skupnega življenja, četudi se tuole zdi zelo idealno. Gre za idealnost, ki ustvarja realnost.
Marino Qualizza
Il direttore del Dom, mons. Marino Qualizza, in occasione della Giornata missionaria mondiale, che si celebra domenica 19 ottobre, fa una riflessione sulla missionarietà oggi. «Un tempo in Benecia contavamo 26 sacerdoti, che si prendevano cura della vita religiosa della nostra gente – scrive –. Oggi ne sono restati appena quattro, che operano a tempo pieno in questo territorio. E se ci guardiamo attorno, possiamo constatare che anche la Benecia è diventata terra di missione, in quanto ha bisogno di aiuto, affinché ritrovi la giusta via della vita, dell’amore e del rispetto, affinché abitare in essa sia bello, saggio e onesto”.
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
Benečija močno prisotna na Sejmu okusov v Torinu _ Benecia protagonista. In 50 al Salone del gusto a Torino
Kolesarska pot ob Nediži po trasi nekdanje železnice _ Per la ciclovia del Natisone torna in auge la ferrovia
Iz Ahtna v Subid bo nastala pot knjig _ Un percorso tra i libri sale da Attimis e arriva a Subit
Zagotoviti vsem iste možnosti tudi v Reziji _ Pari opportunità per tutti anche a Resia
Zaskrbljeni glede večstoletnih pravic Trbiškega gozda _ Anche i diritti di servitù vanno difesi facendone uso
Mali abonma Kinogledališča je že presegel lanski rekord _ Kinogledališče, un’altra volta abbonamenti in crescita
Novice iz Občin Nediških dolin _ Notizie dai Comuni delle Valli del Natisone
Ne spreglejte Doma z dne 30. septembra _ Primo piano sul Dom del 30 settembre
Občine si prizadevajo, da bo Nediža kopalna _ Il Natisone può essere balneabile. Comuni al lavoro
Muzej na prostem na Kolovratu je treba urediti tudi na italijanski strani _ Museo all’aperto del Kolovrat da estendere anche all’Italia