Da bi preverila, kako se izvaja zaščita, med vsako posamezno mandatno dobo, Dežela Furlanija Julijska krajina sklicuje tretjo deželno konferenco o varstvu slovenske jezikovne manjšine. Potekala bo v petek 12. in petek 19. novembra.
V pretres bodo vzeli predvsem štiri področja: preverjanje izvajanja določil deželnega zaščitnega zakona; ukrepi v korist slovenskih narečij v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini; delovanje Centralnega urada za slovenski jezik in mreže javnih storitev v slovenskem jeziku; preverjanje stopnje izvajanja vidne dvojezičnosti; jezikovno politiko za slovenščino v FJK. 12. novembra bodo predstavili uvodne referate, nato bodo delovne skupine imele teden dni časa, da pripravijo svoje zaključke.
Pred konferenco smo postavili nekaj vprašanj koordinatorju pripravljalnega odbora Igorju Gabrovcu, sicer deželnemu svetniku SSk.
Ob predstavitvi ste poudarili, da bodo na konferenci začeli tam, kjer so zaključili na zadnji konferenci leta 2017. A ste v teh štirih letih zabeležili stopicanje na mestu?
»Pred nekaj tedni smo v Gorici priredili predstavitev zaključkov 2. deželne konference iz leta 2017 zato, da se izognemo občutku, da začenjamo vedno z nične štartne točke. Res je, da je polovico teh štirih let zaobjela ‘covidna’ doba, ki je vso našo družbo, Slovenci seveda nismo izjema, pretreslo in upočasnilo. Družabno življenje je dolge mesece popolnoma onemelo. Ob zaključku 2. konference smo tudi izdali zbornik v slovenski in italijanski različici ter ga tudi razdelili. Vprašanje je, koliko ljudi je ta zbornik v naslednjih letih bralo. Zato smo se tokrat tudi odločili, da bodo koordinatorji delovnih skupin 3. konference poklicani, da sledijo izvajanju njenih zaključkov in sklepov.«
Kaj se je iz vašega zornega kota po letu 2017 izboljšalo in kaj poslabšalo?
»Pohvale vreden je razvoj Centralnega urada za slovenskih jezik, ki smo ga bili v prejšnji zakonodajni dobi ustanovili v sklopu deželne direkcije za kulturo in manjšinske jezike. Dela je še veliko, smo pa na pravi poti. Postopno se izboljšuje vidna dvojezičnost še zlasti na cestah in v raznih ustanovah, ki so jim zaupane javne storitve. Tu je bistvenega pomena, da vztrajno opozarjamo na zakonske obveze in pomanjkljivosti, saj se vidna dvojezičnost razvija neenakomerno. Boljše je tam, kjer je kdo, izvoljen predstavnik, organizacija ali tudi samostojen državljan, ki stalno opozarja na vrzeli. Jezikovna okenca v sklopu krajevnih uprav so marsikje bolj podobna uradom za stike za javnost. Povečala se je pozornost in občutljivost za poučevanje slovenščine v šolah na Videnskem. Kritično in pravzaprav vse bolj kritično ostaja vprašanje zastopnosti slovenske narodne skupnosti v izvoljenih in posebej v zakonodajnih organih, začenši z rimskim parlamentom. Zmanjšanje števila poslancev in senatorjev zahteva jasna zaščitna določila v sami volilni zakonodaji!«
Vprašanje narečij v videnski pokrajini, ki jih določeni krogi ne priznavajo za slovenska, kar naprej buri duhove. Kako lahko Dežela prispeva k rešitvi tega vprašanja, ki dejansko zavira izvajanje zaščitnih zakonov?
»Gre za zelo občutljivo vprašanje, kjer strokovni pristop in načelo argumentiranih stališč večkrat z vso silo trčita v nadutost in nestrpnost politično kar podrobno uokvirjenih krogov. Lahko rečemo, da povojna mračna desetletja še vedno puščajo svojo sled. Osebno sem prepričan, da so nove generacije veliko bolj opredeljene za prijazno dojemanje večjezičnosti in večkulturnosti tega prostora, ki se v evropski dimenziji brezmejnosti lažje prepleta tudi z občinami in kraji v Sloveniji in v Avstriji. Moj vtis je, da sta trenutna deželna oblast in njena vladna večina zavzeli pozicijo čistega političnega oportunizma. Protislovenskim krogom so priznali nekaj deset tisočakov javnih prispevkov in določeno operativno avtonomijo. Kaj je od tega nastalo? Nič. Za slovenski jezik in kulturo tako v knjižni kot narečni obliki še vedno aktivno in uspešno skrbijo slovenska društva, organizacije in ustanove, ki so to delale že vso povojno obdobje. Deželna uprava bi si lahko privoščila nekoliko več poguma in strokovne načelnosti. Politika pa ima svoje ritme in, kako naj rečem, zakonitosti. Tako da bodo ‘trikoloristi’ še naprej udobno živeli. Mislim pa, da živijo v svetu delitve, ki ne obstaja več.«
Odprto je še vedno vprašanje trijezičnega pouka v Kanalski dolini in pouka slovenščine v Idarski dolini (Prapotno) in zahodni Benečiji (Tipana, Bardo pa tudi Ahten, Fojda in Tavorjana), ker so posebna določila iz 12. člen državnega zaščitnega zakona ostala na papirju. Kateri je lahko prispevek deželne konference?
»Dr. Maja Mezgec je pripravila zanimivo strokovno študijo, ki bo izhodišče razprave posebej za to določene delovne skupine. Njeno delo bosta skupaj koordinirala prof. Igor Jelen in nekdanja ravnateljica špeterske dvojezične šole Živa Gruden. Veliko si obetam v prihodnjih letih, zlasti če se bo uresničila t.i. regionalizacija javnega šolstva. Doslej je poučevanje slovenščine izven Špetra slonelo na vztrajnosti staršev, nekaterih javnih upraviteljev in slovenskih organizacij. Če se v te napore polno in prepričano vključi tudi Dežela potem bo uspeh gotovo dosegljiv in koristen za celotno območje. Vtis imam, da tudi tu smo na pravi poti. Potreben je le močan pospešek, saj je vsako zamujeno šolsko leto velika škoda predvsem za prikrajšane šolarje in šolarke. Poučevanje manjšinskih jezikov v šoli je življenjskega pomena za vsako zaščiteno skupnost. Ni slučaj, da smo na podobne poudarke naleteli tudi v razpravi in zaključkih tako nemške kot furlanske konference, ki sta se odvijali v minulih tednih. «
Zaščitni zakon določa pol milijona evrov letno za razvoj Benečije, Rezije in Kanalske doline. Seveda ta vsota je skoraj simbolična, glede na gospodarsko in socialno stanje območja. A bi lahko na konferenci priporočili Državi in Deželi znatno večjo dotacijo?
»Seveda. Finančnih dotacij iz zaščitnega zakona ni malo, medtem ko so se zdesetkale dotacije iz okvirnega zakona 482/99. Prihodnje obdobje bo čas pomembnih zagonskih sredstev za izhod iz vsesplošne krize, ki jo za sabo pušča pandemija. Priložnost bi bila, da tudi znotraj manjšinskih sredstev razmislimo o preoblikovanju prioritet in smernic. Zazrimo se v oči naših otrok in vprašajmo se, kaj si oni pričakujejo in kaj bo potreboval čas, ki ni nam, temveč njim namenjen. Njim kot čudovitim in enkratnim posameznikom, ki bodo v vzajemnem povezovanju skupaj oblikovali skupnost.« (E. G.)
La terza Conferenza regionale sulla lingua slovena si svolgerà a Trieste, nell’aula dell’Assemblea legislativa in piazza Oberdan, il 12 e il 19 novembre, suddivisa in due giornate di lavori «che serviranno – come spiegato nel corso della presentazione alla stampa dall’assessore regionale alle Lingue minoritarie, Pierpaolo Roberti, e dal consigliere delegato dall’Ufficio di presidenza del Consiglio regionale, Igor Gabrovec (Slovenska skupnost) – a ragionare sulle criticità e su cosa si possa fare per migliorare la situazione di una comunità linguistica che, insieme a quelle tedesca e friulana, è una parte fondamentale della comunità regionale, nonché uno dei motivi per cui siamo ancora speciali e autonomi con tutti i benefici che ne conseguono».
«Le lingue minoritarie – ha evidenziato Roberti – sono per noi molto importanti e caratterizzate da una forte rilevanza strategica. È un dovere morale riconoscerne la dignità e garantire i diritti di coloro che le parlano, continuando a utilizzarle in ogni fase della vita quotidiana».
«Tra i due appuntamenti nell’aula consiliare – ha proseguito Gabrovec – lavoreranno 5 gruppi di lavoro che avranno il compito di elaborare le relazioni tecniche, stimolando il dibattito e gli approfondimenti, dedicandosi a precisi focus tematici: i primi due resi obbligatori dalla legge regionale, gli altri scelti dalla cabina di regia. L’obiettivo è quello di non ripartire da zero ma dalle conclusioni espresse nel 2017. I lavori si concluderanno con una mozione che verrà discussa e messa al voto».
Devan Jagodic, direttore dell’Istituto Sloveno di ricerche (Slori), ha annunciato cinque temi principali: lo stato dell’applicazione delle norme di tutela, l’istruzione plurilingue in Val Canale, il bilinguismo visivo e la valutazione dell’operato dell’Ufficio centrale per la lingua slovena.
Nell’intervista al quindicinale Dom riportata a inizio pagina, il consigliere regionale Igor Gabrovec valuta come un grande passo in avanti occorso negli ultimi anni l’istituzione dell’Ufficio centrale per la lingua slovena e i progressi nell’attuazione del bilinguismo visivo. Secondo il consigliere gli sportelli linguistici sono, invece, spesso assimilabili a uffici di relazione col pubblico.
La sensibilità rispetto all’insegnamento dello sloveno in provincia di Udine va migliorando; complessa resta, però, la questione dell’elezione di rappresentanti politici di lingua slovena a livello politico. A partire dalla loro elezione al Parlamento di Roma, sebbene la legge di tutela della minoranza slovena 38/2001 contempli anche questo aspetto, che però va ulteriormente precisato per via legislativa.
Da diverso tempo, ormai, alcuni ambienti negano la riconducibilità dei dialetti parlati nella zona confinaria della provincia di Udine al sistema della lingua slovena. A riguardo, Gabrovec ha espresso la convinzione che quanto la scienza dà per assodato vada spesso a cozzare con le leggi del mondo politico. La politica regionale ha voluto destinare qualche decina di migliaia di euro ad alcuni circoli antisloveni, ma ad occuparsi anche della valorizzazione dei dialetti, dal secondo dopoguerra ad oggi, sono sempre state le organizzazioni della minoranza slovena.
In riferimento alla scuola plurilingue in Valcanale e all’insegnamento dello sloveno in provincia di Udine in Val Judrio (Prepotto/Prapotno) e nella Slavia occidentale (Taipana/Tipana, Lusevera/Bardo, Attimis/Ahten, Faedis/Fojda e Torreano/Tavorjana), Gabrovec ha detto di aspettarsi molto dall’eventuale regionalizzazione del sistema scolastico. Spesso l’insegnamento dello sloveno, infatti, è dipeso dall’attivismo di genitori, amministratori locali e organizzazioni della minoranza slovena. L’importanza dell’insegnamento scolastico delle lingue minoritarie è stata rimarcata anche alle recenti Conferenze regionale per la tutela delle minoranze linguistiche tedesca e friulana.
Alla domanda se sosterrebbe la raccomandazione, alla Conferenza, di un incremento del fondo di 500.000 euro che la legge 38/2001 riserva allo sviluppo delle zone d’insediamento della comunità slovena in provincia di Udine, Gabrovec ha risposto di sì. Il consigliere ha, tra l’altro, notato il progressivo calo di risorse rivolte alla legge 482/1999, di tutela di tutte le minoranze linguistiche storiche.
Nel prossimo futuro giungeranno risorse a sostegno della ripresa dalla crisi che è seguita alla pandemia. Gabrovec ha auspicato che anche le risorse destinate alla minoranza linguistica slovena siano impiegate dopo una rivalutazione di priorità e direttive, in funzione delle necessità delle giovani generazioni.