Film o Drežniški kozi navdušil obiskovalce 18. Bovec Outdoor Film Festivala
Ob koncu preteklega leta, med 26. in 28. decembrom, je v Bovcu potekal tradicionalni, tokrat že polnoletni – osemnajsti Bovec Outdoor Film Festival (BOFF), ki vsako leto ponuja pester izbor filmov o naravi in športih v njej. Tokrat je bilo na ogled 24 filmov, ki si jih je ogledalo skoraj tisoč gledalcev, ti pa so kot vsako leto izglasovali najboljši domači in najboljši tuji film. Med tujimi je nagrado prejel film Jahači v viharju, ki prikazuje odpravo plezalne ekipe v smer Riders On The Storm na osrednji stolp v skupini Torres del Paine v Patagoniji. Med slovenskimi filmi pa je občinstvo najbolj navdušil dokumentarni film Drežniška koza in njeni ljudje v režiji Marka Kumra Murča, v produkciji Rusaalka Films in Film Factory ter koprodukciji Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Čeprav je bil film pred tem že prikazan na Festivalu dokumentarnega filma Dokudoc in na Festivalu slovenskega filma, so organizatorji BOFF-a poudarili, da je pravo, množično obiskano premiero doživel šele zdaj – pred »ljudmi drežniške koze«. Domače posoško občinstvo je film ponovno navdušil 14. januarja v do zadnjega kotička zapolnjeni dvorani Kinogledališča Tolmin, kjer je bil predvajan izbor filmov BOFF-a v okviru planinskih večerov, ki jih prireja Planinsko društvo Tolmin.
Film se poglablja v zgodbo reje drežniške koze, edine slovenske avtohtone pasme koze, ki je kritično ogrožena, z njo pa tudi biotska raznovrstnost Slovenije ter etnografska in kulturna dediščina Zgornjega Posočja. Pasma je značilna za območja Bovca in Drežnice, po kateri pasma nosi tudi ime. Zanjo je značilen živahen, skoraj divji temperament, odpornost, nezahtevnost za rejo in prilagojenost na danosti svojega okolja. V preteklosti je tako omogočala poseljenost odročnih posoških gorskih območij, kjer so pogoji za pridelavo hrane sicer zahtevni. Njen obstoj pa so močno ogrozili zakonski ukrepi, najstrožji po drugi svetovni vojni, ko je s prepovedjo paše koz in celo prisilno oddajo oziroma odvzemom teh živali stalež drastično upadel. Ko so konec devetdesetih let pričeli z rejskim programom drežniške koze z namenom varstva biotske raznovrstnosti v slovenski živinoreji, je pasma štela le okoli 200 živali. Glavni cilj programa je povečevanje populacije ob preprečevanju parjenja v sorodstvu, ohranjanje pasme v izvornem okolju in njeno širjenje po Sloveniji. Uspeh programa potrjuje dejstvo, da danes čistopasemska populacija rejskega programa šteje že blizu 1000 predstavnikov, kot je v pogovoru pred projekcijo filma med drugim povedal prof. dr. Simon Horvat z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, dolgoletni raziskovalec drežniške koze, ki si je manjšo čredo omislil tudi sam. Kot so pokazale genetske raziskave, gre za v svetovnem merilu genetsko edinstveno kozo, saj je zelo drugačna celo od sosednjih alpskih pasem, kar priča o tem, da gre za zelo staro pasmo, je pojasnil Horvat.
Film je rezultat prav njegove pobude. Pripravil je tudi scenarij ter deloval kot vezni člen med domačini, znanstveno sfero in filmsko ekipo. Prvi posnetki so nastali že pred osmimi leti, ko je drežniško kozo začel snemati iz osebnega zanimanja, sprva zgolj za lastne potrebe. Kasneje je projekt ARIS prinesel priložnost za nastanek pravega dokumentarnega filma. Skozi čudovite prizore s pobočij Krasjega vrha in planine Bošca, kjer kraljuje drežniška koza ter skozi intimne pripovedi rejcev film razkriva vsakdanje napore te skupnosti in njeno naklonjenost do svoje avtohtone pasme koz. Skupnosti, ki se zaveda, da drobno gorsko kmetijstvo, kot je kozjereja, verjetno nikdar ne bo dobičkonosno, a bi bila kljub temu neprecenljiva škoda, če bi drežniška koza izginila. Njeno izumrtje bi pomenilo konec generacij dolgo trajajoče harmonije med človekom in naravo, iz roda v rod prenašanega znanja ter kmetijskega modela, ki ga danes prepoznavamo kot temelj trajnostnega razvoja. Film poudarja pomen ohranjanja avtohtonih lokalnih pasem in tradicije ter predstavlja poklon vztrajnosti rejcev in njihove povezanosti z naravo v današnjem času okoljskih kriz, industrijske pridelave hrane in sveta, ki mu je stik z naravo vse bolj tuj.
S. B.
Dal 26 al 28 dicembre si è svolto a Bovec il Bovec Outdoor Film Festival (BOFF), giunto alla diciottesima edizione, con 24 film dedicati alla natura e agli sport outdoor. Il premio per il miglior film straniero è andato a “Jahači v viharju”, mentre il pubblico ha scelto come miglior film sloveno il documentario “Drežniška koza in njeni ljudje” di Marko Kumra Murča.
Il film racconta la storia della “drežniška koza” (capra di Drežnica), unica razza di capra autoctona slovena, oggi a rischio di estinzione. Originaria delle zone di Bovec e Drežnica, questa razza è fondamentale per la biodiversità e il patrimonio culturale dell’Alta Valle dell’Isonzo. Il documentario nasce dall’iniziativa del prof. dr. Simon Horvat dell’Università di biotecnologia di Ljubljana, che ha seguito la “drežniška koza” per anni, sia come ricercatore sia come allevatore. I primi filmati risalgono a otto anni fa e sono nati da un interesse personale, successivamente sviluppato in un vero documentario grazie al progetto ARIS. Attraverso immagini dei pascoli montani e le testimonianze degli allevatori, il film sottolinea il valore della conservazione delle razze autoctone e del sapere tradizionale.
Traduzione e riassunto: D. D.
