17 Aprile 2020 / 17. april 2020

Ena žlahtna livška štorija
Sul sentiero della storia di Livek

Livek

To je povabilo na sprehod po poti, ki jo bomo na Livku odprli to pomlad. Gre za tematsko oziroma zgodovinsko pot z imenom Livška štorija. Zakaj štorija? Zato, ker za štorijo, za zgodbo v resnici gre. Ime zveni domače. Razumljivo je tudi tujcu. Štorija, story, storia, histoire…

Pot se začenja pri vaškem domu Šola na Livku. V Šoli je na ogled razstava z žlahtno štorijo o stotih letih smučanja na Livškem. Šola ima tudi svojo štorijo, ki se začne leta 1877 s prvim livškim učiteljem, vikarjem Jožefom Sabladoskem in njegovim nečakom Antonom Klodiču Sabladoskemu, avtorju pesnitve o Livškem jezeru.

Pot se začne in zaključi na Livku, na prizorišču legende o jezeru, v senci 500 let stare in s kostanjem iz Topolovega poročene lipe, pri sv. Jakobu in pri mejnem kamnu na zgodovinski meji med Beneško republiko in Avstro-Ogrsko monarhijo. Mejnik velja za unikatno zgodovinsko ostalino. Pripoveduje štorijo o Livčanih in Beneških Slovencih, ljudeh istega porekla, ki so stoletja živeli v skupni domovini, Schiavoniji.

Z Livka se pot vzpne k pokopališki cerkvi sv. Petra pri Peratih. To je eden najstarejših Božjih hramov na ozemlju oglejske patriarhije. Nad cerkvijo je na vrhu morene zadnjega soškega ledenika samotno, 200 let staro jesenovo drevo, ob njem pa edinstveno razgledišče na visoke gore nad Sočo in na beneške griče s sv. Martinom na čelu in Staro goro v ozadju.

Livška štorija se nadaljuje po matajurski cesti mimo Avs in kmečkega turizma Jelenov breg do okopov, skozi katere pot pelje v Jevšček. Tu Livška štorija obiskovalcu približa doslej malo znana prizorišča soške fronte. Cesto na Matajur in mrežo okopov med cesto in Jevščkom je v letih 1916 in 1917 zgradila italijanska vojska. Ko je vojna sreča Italijanom obrnila hrbet, konec oktobra 1917, je te okope za svojo bliskovito vojno uporabil Erwin Rommel. Rommlovo zgodbo o napadu na Matajur pripoveduje zasebni muzej Brgoličeva domačija in rekonstruirani okop na robu Jevščka.

Največji zaklad Livške štorije je Nježna hiša. Hiša v Jevščku je edinstven etnološki spomenik. Priča o časih, ko so ljudje iz vasi pod Matajurjem vsi živeli v črnih kuhinjah in pod slamnatimi strehami. Vaščani Jevščka, Mašer, Tarčmuna, Polave, Čeplečišč so živeli v sožitju. Imeli so veliko skupnega; govorico, nošo, navade, sorodstva, način življenja in razmišljanja. Skupna jim je bila recimo žbrinčlja, ki je sedaj simbol poti Livška štorija. Skupen jim je bil domišljijski svet, svet škratov, krivopet… Ob obisku Nježne hiše pokukajte na podstrešje, kjer so na ogled zgodbe o livških krivopetah. Iz Jevščka se pot Livška štorija mimo jevških polj in travnikov, Pikov in Plohov vrača na Livek. Malo nad Livkom pohodnika čaka presenečenje, izjemno delo starih kamnosekov, dvojno korito na izviru Podčelami.

Pot traja dve do tri ure. Pohodnik z malo fantazije lahko Livško štorijo sproti prilagaja svoji radovednosti. Pot je povabilo k razmišljanju o usodi Livka, ki je vedno bil kraj iz nekje vmes, med slovanskim in romanskim, med alpskim in morskim svetom, med porečjema Soče in Nadiže, med Matajurjem in Kolovratom. Pot je tudi povabilo k snovanju novih poglavij štorije o krajih ob meji in mejaših. K osnovni poti bi lahko vsako leto dodali nov krak, nove krožne poti. Mnoge skrite stezice kar čakajo, da jih očistimo in nanje postavimo smerokaz. S KD Topolovo tako načrtujemo ureditev novih poti pod sv. Martinom med Livkom in Topolovim. Fundacija Poti miru bo pot Livek-Breza-Livške Ravne- Kolovrat že letos uporabila kot krak Poti miru na Kolovratu. (Katja Roš)

A Livek è in programma, per la bella stagione, l’inaugurazione del nuovo sentiero tematico Livška štorija. In una camminata di due-tre ore porterà escursionisti e turisti alla scoperta delle bellezze del territorio, al contempo raccontandolo.