Cajt pametnih odločiteu za celo Benečijo

 
 
Dvie sta teme v sredini pozornosti v telim cajtu v Benečiji: dvojezična šuola na kulturnim področju in reforma gorskih skupnosti na političnim.
Starši 220 otruok, ki hodijo v dvojezično šuolo v Špietar, so v skarbeh, zaki se malo in nič giba za nove prestore in partiskajo na politike. Cajt gre neusmiljeno naprej. Šuolsko lieto gre pruoti koncu, a začetka diel, de bi postrojili stari sedež dvojezične šuole na ciesti, ki peje v Ažlo, pa še nie videti.
Za novi hram, naj bi bla na razpolago skor dva milijona evru. Milijon in 100 tavžint naj bi dala italijanska vlada, 550 tavžint dežela Furlanija-Julijska krajina in 300 tavžint Gorska skupnost Ter, Nediža in Barda iz fonda za razvoj Benečije po zakonu za slovensko manjšino.
Špietarski šindak, ki je Tiziano Manzini, pravi, de do sada so paršli samuo te sudi iz Dežele in Gorske skupnosti. Pa tudi če bi imieli vse, kar je bluo oblju-bljeno, bi se birokratske procedure dugo vliekle naprej. Zatuo bi bluo potriebno, de bi vlada imenovala komisarja.
S tuolim se strinajajo tudi starši, ki so pošjali pismo te narbuj vesakim oblastem v Italiji, v deželi in v evropskim parlamentu. Pa pravijo tudi, de so na špietraskim komunu previč kasni.
Stranka Slovenska skupnost je vprašala, naj skoči na pomuoč predsednik Furlanije-Julijske krajine. Renzo Tondo je obljubu, de bo gledu ušafati te narbuj kratko pot, de bi se problemi s hramam dvojezične šuole hitro rešili.
Kamuna Bardo in Tipana, kupe s starši otruok, ki hodijo v domače šuole, vprašata pa, de se dvojezična šuola odpre tudi par njih. Glede majhanega števila šuolarju, se pravi vse kupe kakih 75 v vartcu in elementarni šuoli, bi bluo pametno, de bi se kamuna dogovorila za skupno šuolo.
Za preoblikovanje gorskih skupnosti v unije gorskih kamunu, je predsednik Tondo poviedu predstavnikam Slovenske skupnosti, de bo reforma izpejana jeseni al’ narbuj pozno do konca lieta. Pa nie jasno kajšna bo, saj v desnodsredinski večini na morejo všafati skupnega jezika z Lego Nord.
»Reforma, ki jo peje naprej regjonalni odbor, bo popunama uničila Benečijo«, pravi tipajski šindak Elio Berra. Podobno mislijo tudi drugi lokalni politiki. Bojé se, de bojo imieli škarje in platno v rokah veliki kamuni v ravnici, kakor Čedad in Čenta. Narvenčo škodo bi tarpieli seviede Slovenci.