Predsednik TŸrk: »Za kulturni dom v Špetru mora biti posvečena naša energija«

 
 
»V vseh štirih desetletjih so ta srečanja utrjevala ne le medčloveške vezi, ampak tudi sodelovanje med politiki na obeh straneh meje in pripomogla k zavedanju o skupnem slovenskem kulturnem in jezikovnem prostoru in njegovem utrjevanju«. V telih besiedah predsednika Republike Slovenije Danila TŸrka so povzeti pomien in rezultati srečanj med Slovenci na meji, ki se že 40 liet ponavljajo ob začetku lieta v Kobaridu.
Prù zauoj velikega pomiena, ki ga imajo in so ga imiela novolietna srečanja, so lietos organizatorji — Upravna enota Tolmin ter kamuni Kobarid, Bovec in Tolmin — povabili slovenskega predsednika, de bi z njega prisotnostjo in besiedami potardiu potriebo po tesnem sodelovanju med predstavniki lokalnih uprav, svieta kulture, ekonomije prù z namienam, de bi tele prestor ob meji, ki je čez 50 liet tarpeu preklet konfin, rastu in postù »skupni« na vsieh področjih.
»Ta skupni kulturni prostor je danes dejstvo in je legitimno dejstvo v današnji Evropi — je poudaru predsednik TŸrk, — v Evropi, ki se združuje. Evropa se tudi sama razvija v velik skupen kulturni prostor vseh narodov in vseh kultur, kulturni prostor, ki daje priložnost vsem narodom in vsem kulturam. Ta prostor seveda ne more biti homogen. Enotnost in skupnost tega velikega evropskega kulturnega prostora moramo iskati v njegovi raznolikosti in njegovi raznovrstni lepoti.«
In prù v zvezi s potriebo po rasti telega skupnega slovenskega kulturnega prestora je predsednik Republike Slovenije pohvalu idejo in projekt o kultrurnem centru v Špietru. »Z veseljem — je jau — slišim informacije, ideje, pričakovanja, upanja v zvezi z razvojem kulturnega centra v Špetru, ki naj postane moderen multimedijski, multifunkcionalni center, ki bo dal dodaten zagon razvoju in kulturi Slovencev v Beneški Sloveniji, pa tudi nove možnosti za medsebojno prežemanje vseh kultur v tem območju, v tej širši regiji. To je naša evropska prihodnost. S takimi konkretnimi projekti jo ustvarjamo, za take konkretne projekte moramo najti energijo, denar in vsebine in temu mora biti posvečena naša energija tudi v prihodnje.«
Natuo se je predsednik TŸrk dotaknu še odpartih problemu med Italijo in Slovenijo, še posebe za kar se tiče uresničevanje zakona za Slovence in finančno podpuoro slovenskim organizacijam.
»Upravičeno bi torej pričakovali — je potardiu slovenski predsednik, — da v novih razmerah na koncu najdejo svojo rešitev tudi tista odprta vprašanja, ki jih je žal še vedno treba omenjati in ki se nanašajo na položaj Slovencev v Italiji. Zgodovinski dolg, ki ostaja neporavnan, je predvsem neizvajanje zakonov, ki smo mu žal še vedno priča na italijanski strani. Slovenska narodna skupnost v Italiji ostaja zaskrbljena zaradi številnih razlogov in prav je da tudi sam danes omenim nekatere od njih. Uresničevanje zakonskih pravic v Furlaniji – Julijski krajini se v krajevnih upravah še vedno ne izvaja dosledno — je dodau predsednik TŸrk —. Tudi v letu 2010 je zaradi napovedanega znižanja državnega proračuna, podobno kot lani, ogroženo financiranje slovenskih manjšinskih organizacij. So tudi znaki upanja, so tudi pričakovanja, da se bo ta problem uredil. Vendar danes ta problem še ni rešen in zbrati je treba energijo, da ga bomo rešili, da bo rešen tam, kjer mora biti rešen.«
Natuo se je predsednik Republike Slovenije dotaknu še drugih odpartih problemu in še posebe medijev. »Vprašanje financiranja slovenskih medijev na drugi strani meje — jau, — za katere velja, da nikakor ne morejo delovati izključno in zgolj po načelih trga, in vprašanje zagotavljanja vidljivosti televizijskih programov v slovenščini v Videmski pokrajini. Tudi ta medijska polnost, tudi ta prisotnost televizijskih signalov je del velikega kulturnega prostora pluralistične Evrope.«
»Štirideset let je dolga doba — je s svoje strani ugotoviu načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar —. V teh letih so se menjali politični sistemi, rodila se je nova država Slovenija, nastale so nove občine. V štirih desetletjih smo Slovenci z obeh strani meje doživljali lepe in tudi težke trenutke. Naše sodelovanje in prijateljstvo se je iz leta v leto krepilo — je dodau —. Vrh je doseglo ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo z nepozabno prireditvijo na Matajurju ter ob vstopu Slovenije v šengenski režim z osrednjo slovensko prireditvijo na mejnem prehodu Robič in na vseh ostalih mejnih prehodih od Predela do Solarij.«
Zdravko Likar je biu in je velik prijatelj Slovencu videnske province ter od nimar in povsiem povdarja potriebo po večji podpori njih delovanju za obstoj in rast na vsieh področjih. Tudi na telem jubilejnem srečanju v Kobaridu je »na glas« poviedu »da so bili Slovenci v videmski pokrajini najbolj trpinčeni del slovenskega narodnega telesa in da so jih močno zaznamovala dolga mračna leta. Slovenska država mora prav njim posvetiti vso možno pozornost — zaradi njihove neznanske trdoživosti, volje do obstoja in zaradi spoštovanja beneških, rezijanskih in kanalskih mož in žena.«
Kot predsednik TŸrk je tudi prefekt Likar vabu Slovenijo, naj podprejo projek o kulturnem domu v Špietru. »Benečija namreč — je poudaru — ne premore niti enega kulturnega doma. Pokažimo, da so nam Beneški Slovenci ter Slovenci v Reziji in Kanalski dolini pri srcu in da nam ni vseeno, kako živijo in kakšna bo njihova usoda! Obstoj njihovega jezika in kulture je odvisen tudi od izgradnje beneškega kulturnega doma!«
V imenu Slovencu videnske province je prisotne pozdravu mladi Igor Černo doma iz Barda v Terski dolini, ki je še posebe poudaru velik pomien, ki ga ima slovenski jezik za preporod slovenske skupnosti v videnski provinci. »Čeprav se veliko ljudi tega ne zaveda — je jau, — predstavljata slovenski jezik in kultura bogastvo in lahko rešita naše doline. A Slovenci iz Matice in Italije moramo skupaj delati kot dobri bratje, da dosežemo, kar nam po zakonu pripada. Skupaj smo velika moč, naš glas postane odločen in prepričljiv.« Černo se je potlè obarnu na Slovenijo, de bi buj intenzivno sodelovala s slovenskimi organizacijami in upravami na meji. Slovenci videnske province, je jau Černo, »smo neke vrste vaši ambasadorji, zato ne pustite nas same, investirajte v nas v obojestransko korist.«
Na 40. novolietnem srečanju je dr. Boris Jezih izročiu posebno priznanje ministerstva Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu kulturnemu delavcu in bivšemu šindaku Rezije Luigiju Palettiju za velike zasluge, ki jih ima pri ohranjanju domače kulture in dialekta. Gujonovo priznanje pa je bluo dano kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada.
V kulturnem programu so v režiji Marjana Bevka sodelovali Komorni pevski zbor Iskra iz Bovca, Rezijanska folklorna skupina, ansambel Beneški fantje, Igor Černo z njega parjatelji, medtem ko so Silvana Paletti in Marina Cernetig recitale svoje poezije v domačih dialektih, Luisa Cher pa Viljema Černa. Program sta povezovala Cecilia Blasutig in Jernej Cuder.