Slovenja praznuje 25-letnico samostojnosti. Postala je samostojna in neodvisna država 25. junija 1991, na temelju plebiscita 23. decembra 2010, ko se je 88,5 odstotkov vseh volivcev in 95 odstotkov udeleženih odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Glavno vlogo je med osamosvojtvijo igral seveda takratni predsednik vlade, krščanski demokrat Alojz Peterle. Zaprosili smo ga za pogovor.
Gospod Peterle, ko razmišljate na dogodke izpred 25 let, kateri je prvi spomin, ki se vam pojavi?
»Spominov je veliko, ker je bilo veliko dejstev, ki so se na koncu zbrala v pojem slovenske pomladi. Zelo vesel sem bil ustanovitve slovenske Kmečke zveze, ki je bila prav močan političen pojav, ustanovitve Slovenskih krščanskih demokratov, kot tudi Demosa, ki je zbral slovenske politične sile za projekt osamosvojitve. V mojem spominu izstopa dan, ko smo Krščanski demokrati presenetljivo zmagali na prvih demokratičnih volitvah. Nekaj posebnega je seveda prevzeti vodenje vlade. To so sami presežniki. Nepozabni sta proglasitev države in vojna za Slovenijo, ko smo bili napadani. Zelo izstopata tudi mednarodno priznanje in odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka. Težko je izbrat čustveno najbolj nabit trenutek. Lahko omenim tudi srečanje z nemškim kanclerjem Kolom v Avstriji, s katerim sva obdelala vprašanje mednarodnega priznanja, devet srečanj z Janezom Pavlom II. Skratka bi imel težave reči, kaj mi je najbolj ostalo v spominu.«
Proglasitev neodvisnosti je bila prelomni trenutek v zgodovini Slovencev in vi ste pri tem sodelovali kot prvi človek slovenske politike.
»To je bil največji politični dosežek slovenskega naroda, ki se je s tem pridružil drugim svobodnim evropskim narodom, ki so že živeli v miru in demokraciji. S tem smo izpolnili sanje v katerih so sanjali naši predniki tako rekoč stoletja. Vesel sem, da pripadam generaciji, ki je doživela nasmeh zgodovine, ki ga je razumela in tudi izkoristila. Moja vlada je prevzela kjlučno operativno breme osamosvajanja. Mi smo morali v enem letu po izvolitvi narediti vse, da je do osamosvojitve prišlo, se obrambno pripraviti, vpeljati denar, pridobiti mednarodno podporo. Zmagati smo morali tudi vojno za Slovenijo. Za vse to smo bili pripravljeni in jaz sem vesel, da sem vodil vlado, ki je delovala enotno.«
Vsekakor projekt ni padel kar iz neba. Potrebno je bilo veliko napora.
»Ja. Rekel bi, da je v tem končnem rezultatu, v tej osamosvojitvi vgrajeno domoljublje in politična volja celih rodov Slovenk in Slovencev. Ta projekt je povezal tudi Slovence po svetu, ki so ga podprli, je doživel veliko odobravanje v zamejstvu, kjer so ljudje pozdravili nastanek slovenske države. Kjub temu, da zgleda, da se je zgodil gladko in z malo žrtvami, projekt je bilo treba dobro pripraviti, biti pripravljeni na presenečenja. Skrivnost našega uspeha je v tem, da smo bili pripravljeni, tudi na vojno, ki smo jo zmagali.«
Tudi tvegali ste. Če ne bi se posrečilo verjetno bi Alojz Peterle končal v kakšnem jugoslovanskem zaporu…
»… ali pa na Žalah (ljubljanskem pokopališču, op. ur.). Mi smo nedvomno tvegali, zavestno. Vedeli smo za kakšen cilj se borimo, stopili smo skupaj, dosegli v kritičnem trenutku sodelovanje s takratno opozicijo. Torej Slovenija je šla na referendum politično enotna, na vojno je reagirala politično enotno in to so stvari, ki jih lahko tudi skupaj praznujemo. Ob tem, da imamo tudi praznike, ki nas še vedno delijo.«
Leta 1991 je bilo veliko sanj. V kolikšni meri so se uresničile?
»Mi smo s tem zgodovinskim dosežkom odprli Sloveniji novo perspektivo, jo umestili na politični zemljevid sveta in jo usmerili v evropsko oziroma čezatlansko integracijo. V tem smo uspeli, dosegli status samostojne državnosti in od takrat naprej smo sami odgovorni na kaj se dogaja z nami. Se ne moremo izgovarjati na voljo kogarkoli. V nekaterih zadevah smo to novo priliko dobro izkoristili. Mi smo v prvih letih lastne državnosti poskrbeli za gospodarsko rast, ki je trajala več kot dvanajst let. Pomagali smo prestrukturirati slovensko gospodarstvo, izpeljati reforme na zdravstvenem in na drugih področjih. Skratka Slovenija je takrat pokazala izjemno moč in sposobnost za spremembe. V nadaljevanju se je, s prevladujočo politično močjo starih političnih sil oziroma strank komunističnega izvora, kljub sodelovanju pomladnih strank v manjšinskem statusu, začela drugačna dinamika z drugačno smerjo. Mi smo teh 25 let izkoristli za polno preobrazbo v demokracijo z visokimi standardi pravne države, spoštovanja človeka in načel socialno tržne ekonomije. Veliko smo dosegli vendar naša tranzicija še ni zaključena. Na marsikaterem področju še delujejo stari monopoli, stari lobiji, ki preprečujejo, da bi Slovenija v polnosti zadihala z evropskimi vrednotami in načeli.«
Kaj je nujno narediti, da bi Slovenija popolnoma demokratično in evropsko zadihala?
»Ključno je vpeljati visoko raven spoštovanja pravil pravne države. Ker tega še ni, imamo sorazmerno visoko korupcijo, ogromno primerov pred sodišči, ker ljudje menijo, da pred zakonom niso enaki. Tukaj jaz vidim prvo nalogo. In seveda spoštovanje pravne države pomeni tudi spoštovanje dostojanstva vsake osebe. Druga stvar, ki jo je treba natrediti, je upeljati pravila socialno tržne ekonomije. Pri nas je slednja zasenčena z delovanjem takozvane dogovorne ekonomije. Tako da pri nas imamo kritike kapitalizma. Še nimamo ali je še v omejenem obsegu kapitelizem v duhu socialne tržne ekonomije. Torej pri nas ni pogojev na marsikaterem področju za pravo konkurenco, ker delujejo stare finančne, političnein medijske povezave.«
Glede odnosa Slovenije s Slovenci v zamejstvu je vse v redu?
»Najprej bi rad povedal, da smo v prvi demokratični vladi imenovali tudi ministra za Slovence po svetu, kar je pomenilo nov odnos Slovenije do Slovencev v zamejstvu in zdomstvu. Takrat, kot sem že dejal, so Slovenci zaživeli s to voljo matice po samostojni demokratični državi in to podprli. Spominjam se, ko smo imeli naše predstavitve v Trstu, v Gorici, Celovcu in še kje. Srečali smo se tudi s predstavniki Beneških Slovencev. To je bil nov moment, vsak Slovenec je bil dobrodošel. Slovenci po svetu so tudi finančno podprli osamosvojitev. Takrat smo zaživeli v novi kvaliteti pa mislim, da se je pozneje ta začetni zagon do Slovencev zunaj meja slovenske države zopet zmanjšal in šel v marsičem v stare okvire. Mislim, da v globaliziranem svetu nacionalni princip deluje še naprej, vendar na drugačen način. Identiteta postaja še bolj pomembna. Preživi samo tisti, ki ima korenine globoko. In tu pogrešam več pozornosti Slovenije do naših rojakov, ki živijo za vsemi našimi mejami. Kajti smo edina nekdanja jugoslovanska republika, ki ima manjšine v vseh sosednjih državah. Tu bi si želel močnejše oziroma učinkovitejše politike v evropskem duhu.«
Ob 25-letnici samostojne Slovenije načrtujete tudi obisk s kolesom v zamejstvo, kajne?
»Kar nekaj mladih ljudi se je javilo, da opravimo to pot in z veseljem se bomo podali na Koroško, v Kanalsko dolino, v Rezijo, v Benečijo, na Goriško in na Kras, tako da bomo zaokrožili to našo popotovanje s kolesom povsod v zahodnem zamejstvu.«
Torej nasvidenje kmalu v naših krajih …
»Se veselim!«
La Slovenia festeggia i 25 anni della propria indipendenza, proclamata il 25 giugno 1991, sulla base di un plebiscito svoltosi sei mesi prima e nel quale il 95 per cento si era espresso per l’uscita della Repubblica dalla Federazione jugoslava. «La proclamazione dell’indipendenza rappresenta il più grande risultato politico nella storia del popolo sloveno, che con quella decisione si è unito alle altre libere nazioni europee, che già vivevano in pace e democrazia», afferma nell’intervista rilasciata al Dom Alojz Peterle, che dell’evento di 25 anni fa fu protagonista assoluto in quanto presidente del governo sloveno. Attualmente è europarlamentare nelle file del Partito popolare europeo. «Con l’indipendenza – sottolinea – abbiamo realizzato il sogno cullato dai nostri antenati lungo i secoli. Sono felice di appartenere alla generazione che ha avuto, capito e saputo cogliere un momento particolarmente favorevole della storia. Il mio governo ha assunto il peso operativo dell’indipendenza. In un anno dall’insediamento abbiamo dovuto fare tutto, dalla preparazione della difesa all’adozione della moneta, all’acquisizione del consenso internazionale. Abbiamo dovuto vincere anche la guerra contro l’esercito jugoslavo. La storia ci ha trovati pronti». Peterle racconta anche dei rischi personali corsi. È entrato nella storia slovena, ma fosse andata male, sarebbe finito in qualche prigione jugoslava «o addirittura al cimitero di Lubiana », afferma. È passato un quarto di secolo «ma la transizione non è completata» in quanto, a suo dire, la scena politica, economica e mediatica in Slovenia è ancora dominata da forze e personaggi eredi della Jugoslavia e del suo regime comunista.
