Zbuogam, Oddo Lesizza!_Con Dio, Oddo Lesizza!

V sredo, 24. avgusta, nas je zapustil Oddo Lesizza. Pogreb bo v soboto, 27. avgusta, ob 10.30 v cerkvi v Obuorčah pri Prapotnem. Po celi Benečiji so ga vsi poznali kot navdušenega ljubiteljskega fotografa, a še posebej kot zelo radodarnega človeka, ki je hrepenel po znanju. Rodil se je leta 1938 v Obuorčah v Idarski dolini in na svojo vas je bil zelo navezan. Delal je kot bolničar 35 let. Zaradi službe se je najprej moral seliti v Piemont a se je čimprej vrnil v Furlanijio, saj je kasneje našel zaposlitev v bolnišnici Čedad. V furlansko mestece se je tudi preselil. Po upokojitvi se je popolnoma posvetil svojim hobijem, še posebej ljubiteljskemu fotografiranju, s katerim je tudi prispeval pri raznih publikacijah. Ljubiteljsko je tudi zbiral stare predmete. Znana je njegova zbirka v okviru muzejske mreže Mi smo tu, ki jo sestavlja več kot 200 likalnikov in drugih predmetov iz vsakdanjega življenja. Pri srcu mu je bilo tudi ohranjanje domače slovenske besede, slovenskega narečja, ki ga še govorijo v rojstnih Obuorčah, kjer je med drugim rad obiskal rojstno hišo. Rad je sodeloval z raznimi beneškimi ustanovami in društvi, ki so si prizadevali za vrednotenje slovenske besede in kulture. S hvaležnostjo se ga bomo spominjali tudi na uredništvu petnajstdnevnika Dom, saj se je v imenu našega uredništva kot prostovoljni fotograf redno udeležil raznih prireditev in uradnih srečanj. Buog loni, Oddo!

Mercoledì, 24 agosto, è mancato Oddo Lesizza. Il funerale sarà celebrato sabato, 27 agosto, nella chiesa di Oborza/Obuorča di Prepotto. In tutta la Slavia era conosciuto non solo come fotografo amatoriale pieno di entusiasmo, ma anche come uomo generoso e appassionato di sapere e conoscere. Nato nel 1938 a Oborza/Obuorča in Val Judrio, era molto legato al suo paese d’origine. Per 35 anni aveva lavorato in ambito infermieristico, dovendo dapprima trasferirsi in Piemonte; appena aveva potuto era rientrato in Friuli, trovando impiego all’ospedale di Cividale, cittadina in cui si era anche stabilito. Una volta in pensione aveva iniziato a dedicarsi a tempo pieno alle sue passioni, anzitutto la fotografia amatoriale, con cui aveva contribuito a diverse pubblicazioni. Un altro suo interesse era la raccolta di strumenti da lavoro e oggetti antichi. Tuttora abbastanza conosciuta, a livello locale, è la sua collezione di oltre 200 ferri da stiro e oggetti d’uso quotidiano, che fa parte della rete museale Mi smo tu. Aveva a cuore anche il mantenimento del dialetto sloveno locale, ancora parlato a Oborza, dove gli piaceva recarsi in visita alla casa paterna. Probabilmente anche per questo collaborava volentieri con vari enti e circoli della Slavia attivi per la valorizzazione di lingua e cultura slovene. Lo ricorderemo con molta gratitudine anche alla redazione del quindicinale Dom; a nome della nostra redazione, infatti, partecipava regolarmente come fotografo volontario a manifestazioni e incontri ufficiali. Dio ti ricompensi, Oddo!

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp