Zaščitni zakon je parnesu puno dobrega za vse nas

 
 
Z zakonam, ki ga je pred desetimi lieti, točno 14. febrarja 2001, na praznik slovanskih apostolu svetih Cirila in Metoda, sparjeu italijanski senat, smo Slovenci videnske province tudi »po zakonu« postali enakopravni del skupnega slovenskega jezikovnega in kulturnega prestora. S tistim zakonam se je zaparlo tridesetlietno prizadevanje slovenskih organizacij in političnih strank njim naklonjenih, de bi paršluo do konca krivične diskriminacije na račun slovenske skupnosti, ki živi v Kanalski dolini, Reziji, Terski, Karnajski in Nediških dolinah.
Na nieko vižo je biu tisti dan preobarnjen ukaz časopisa Giornale di Udine, ki je 22. novemberja 1866 napisu: »Tele Slovane je trieba iztrebiti, uničiti« (Questi Slavi bisogna eliminarli). Dne 14. febrarja 2001 je italijanska daržava z zlatimi besiedami napisala, de tisti Slovenci imajo pravico ohraniti svoj jezik, gojiti svojo kulturo, se ekonomsko razviti, postati s svojo posebnostjo polnopravni del italijanske družbe.
Zakon predvideva posebne intervente za Slovence videnske province: priznanje špietarske dvojezične šuole ter možnost jo raztegniti na druge kraje videnske province; in še posebne intervente za ekonomsko rast teritorija.
Dobro je, de so vsi kamuni na meji s Slovenijo prosili za vključitev v teritorij, kjer naj se uresničuje zakon. Takuo so ble skor v vsieh kamunih, tudi v sinergiji z zakonam 428, postavljene dvojezične tabele z italijanskim in slovenskim imenam vasi; kamuni izdajajo dvojezične izkaznice (carte d'identità); gorskim skupnostim so bli namenjeni financiamenti za ekonomski razvoj; dvojezična šuola je le naprej zrastla in je postala glavna slovenska inštitucija v Benečiji. Zakon nudi še dost dobrega, de bi ohranili domačo slovensko kulturo. Potriebno pa je ga pametno in dosledno uresničevati.