Arnaldo Baracetti, furlanski deputat komunistu od lieta 1976 do lieta 1987, je dobro poznu, kuo mlejejo malni v italijanskem Parlamentu. Na začetku lieta 2001 je zastopu, de je leč za slovensko manjšino v Italiji v hudi nevarnosti, de na bo odobren. Manjkalo je malo tiednu do konca mandatne dobe (legislature) in nie bluo pru nič sigurno, de bi tekst, ki je šu skuoze miesca luja na Kameri, imeu podpuoro še v Senatu. Čeparna sredina – vlado je vodu Giuliano Amato – je imiela le pest glasou vič ku desnosredinska opozicija, ki je vložila kar 1700 amandmaju, de bi špalila pot leča.
Baracetti je imeu par sarcu Slovence, še posebe nas v videnski provinci, in je vekuštu transverzalno akcijo podobno tisti, ki je par liet priet pejala do odobritve leča 482, ki varje vse jezikovne manjšine v Italiji. Na videnski nadškofiji se je dogovoriu za dokument v podpuoro našemu leču. Podpisali so ga nadškofu vikar za kulturo msgr. Duilio Corgnali, videnski šindik Sergio Cecotti, ki je biu tekrat šele v Ligi, rektor Univerze v Vidnu, Marzio Strassoldo, ki je biu že sparjeu kandidaturo desne sredine za predsednika videnske province, in sam Baracetti v imenu furlanskih avtonomistu.
Tist dokument je kupe s podpuoro predsednika dežele Furlanije Julijske krajine Robertom Antonionejem, iz stranke Forza Italia, prepriču nekatere senatorje, ki so bli priet naspruotni, de glasujejo za leč in je omehneu obstrukcijo desne sredine. Takuo mi je po telefonu hitro po odobritvi zaščite poviedu sen. Dimitrij Volčič.
Tuole pišem ob 25-lietnici odobritve leča, ki varje naš jezik in našo kulturo, kàr se vič ku kajšan hvali in se sam sebe obieša medalje za dosežen rezultat. Ries je, de so iniciativo za zaščitni leč parve že lieta 1971 dale čeparne politične sile in so se zanj nimar borile, a do njega bi na nikul’ paršli brez podpuore katoliških politiku, predvsiem iz Ljudske stranke, naslednice Kristjanske demokracije, ki jo je pardobilo veliko dielo, ki ga je na predstopu med drugim in trečjim tavžintlietji nardiu Svet slovenskih organizacij – SSO videnske province pod vodstvom Giorgia Banchiga.
Leč 38/2001 je sad skupnega diela naše skupnosti. Zatuo je pošteno na pozabiti na nobednega tistih, ki so zanj zaslužni.
Ezio Gosgnach
In occasione del 25° anniversario dell’approvazione della legge 38/2001 a tutela della minoranza slovena in Italia, il direttore responsabile Ezio Gosgnach ripercorre i passaggi decisivi che hanno portato alla sua entrata in vigore. All’inizio del 2001 Arnaldo Baracetti, deputato comunista friulano dal 1976 al 1987, riconobbe che la legge era in grave pericolo. A poche settimane dalla fine della legislatura non era affatto certo che il testo, approvato alla Camera nel luglio precedente, avrebbe ottenuto il sostegno del Senato. Il governo di centrosinistra guidato da Giuliano Amato aveva pochi voti in più rispetto all’opposizione, che presentò 1.700 emendamenti per ostacolare la legge. Baracetti, da sempre difensore dei diritti degli sloveni nella provincia di Udine, promosse un’azione trasversale simile a quella che anni prima aveva portato alla legge 482. Fu redatto un documento di sostegno firmato dal vicario per la cultura dell’arcivescovado di Udine, dal sindaco Sergio Cecotti, dal rettore Marzio Strassoldo e dallo stesso Baracetti per conto degli autonomisti friulani, che, insieme all’appoggio del presidente della Regione Roberto Antonione, convinsero alcuni senatori dell’opposizione a votare a favore della legge. Come confermò poco dopo il senatore Dimitrij Volčič, la legge fu approvata. Pur essendo l’iniziativa nata negli anni ’70 grazie alle forze di sinistra, il successo finale non sarebbe stato possibile senza il sostegno dei politici cattolici e del “Svet slovenskih organizacij”. La legge 38/2001 rappresenta così il frutto del lavoro e della collaborazione di tutta la comunità, e non bisogna dimenticare chi vi ha contribuito.
Traduzione e riassunto: D. D.









