Za sožitje jezikov v veri in po zgodovini_Perché le lingue convivano nella fede

Prof. Igor Jelen, g. Alan Iacoponi, g. M. Qualizza in msgr. M. Qualizza na predstavitvi knjige Benečija naš dom/Il prof. Igor Jelen, don Alan Iacoponi, don M. Qualizza e mons. M. Qualizza alla presentazione del libro Benečija naš dom

Po delno dvojezični Maši, ki so jo zvečer darovali v žabniški cerkvi Sv. Tilna, je v petek, 2. julija, msgr. Marino Qualizza predstavil svojo knjigo z naslovom Benečija naš dom. V knjigi, ki jo je izdala zadruga Most, je odgovorni urednik štirinajstdnevnika Dom zbral razne uvodnike, ki jih je za Dom napisal od leta 2003 do leta 2020.

Pri predstavitvi, ki jo je moderiral profesor na Univerzi v Trstu Igor Jelen, je sodeloval tudi župnik Alan Iacoponi, ki je vodil somaševanje skupaj z msgr. Marinom Qualizzo in g. Mauriziom Qualizzo. Predstavitev se je odvijala v prijetnem vzdušju. Kadar prebiramo uvodnike, ki jih je msgr. Qualizza napisal za štirinajstdnevnik Dom, se nam razkrivajo dogodki, pridobitve, trpljenje in pričakovanja, ki jih je slovenska skupnost iz videnske pokrajine doživljala v zadnjih desetletjih. To je med drugim bilo izhodišče za razmišljanje o sožitju jezikov in kultur v krajevni družbi in na cerkvenem področju. Bralce spominjamo, da je še posebej v cerkvah v Ukvah, Žabnicah in Ovčji vasi slovenska beseda zmeraj bila doma. Skupnost vernikov je velika družina, krajevni jeziki in kulture so pa veliko bogastvo, ki ga moramo upoštevati.

Na koncu večera je g. Alan Iacoponi navdušeno napovedal, da bo zasadil novo lipo v Ovčji vasi, kjer so jo pred leti iz varnostnih razlogov odstranili.

Že pred predstavitvijo je Mašo obogatil s petjem Cerkveni pevski zbor Žabnice, ki v vasi vztraja na poti večjezičnega, pretežno slovenskega, cerkvenega petja. Ob tej priliki so domačini Carlo Schluga, Maria Moschitz in Gabriele Moschitz prejeli priznanje. Omenjeni pevci, ki med drugim še govorijo vaško slovensko narečje, pojejo v Cerkvenem pevskem zboru Žabnice že petdeset let. Priznanje jim je izročil msgr. Marino Qualizza. Tudi g. Alan Iacoponi je trem pevcem zaželel še mnogo let sodelovanja v zboru. Predstavitev knjige Benečija naš dom v Žabnicah sta organizirala Združenje don Mario Cernet in Župnija Žabnice.

Carlo Schluga, Maria Moschitz in Gabriele Moschitz so prejeli priznanje/A Carlo Schluga, Maria Moschitz e Gabriele Moschitz è stato conferito un riconoscimento

Alla presentazione del libro Benečija naš dom, che si è svolta nella chiesa di Camporosso/Žabnice venerdì, 2 luglio, sono stati molti gli spunti di riflessione e dialogo emersi dalle domande che il moderatore, Igor Jelen, ha posto all’autore del libro, mons. Marino Qualizza. Il libro, che raccoglie i suoi editoriali pubblicati sul Dom tra il 2003 e il 2020, spesso richiama avvenimenti e storia della comunità slovena in provincia di Udine. Per questo motivo non è potuto mancare il riferimento al plurilinguismo della Valcanale, alla sua storia, travagliata da due guerre mondiali e dalle opzioni, e alle problematiche che interessano la locale comunità slovena.

Non da ultima, quella della cura spirituale nelle lingue locali, soprattutto di quella in sloveno nelle chiese in cui essa è tradizionale. Particolarmente positivo è stato l’annuncio che don Alan Iacoponi ha espresso al termine della presentazione del libro, che è stata organizzata dalla Parrocchia di Camporosso insieme all’Associazione don Mario Cernet. Esprimendo l’opinione che la minoranza slovena debba smettere di ritenersi “minoranza” e considerarsi “comunità”, il parroco di Camporosso ha, infatti, espresso l’intenzione di ripiantare un tiglio nei pressi della chiesa di Valbruna/Ovčja vas. Fino a circa vent’anni fa un tiglio già svettava nei pressi della chiesa, dove era stato ripiantato, secondo tradizione paesana, dopo che era stato tolto dal centro del paese. Molto tempo fa, fino al XIX secolo, anche a Valbruna dopo la Messa nella festa patronale era usanza fermarsi all’ombra del tiglio (lipa) per cantare i canti nel locale dialetto sloveno carinziano.

Come detto da don Alan, l’idea è stata suggerita da un fedele che non parla sloveno. A riprova di come anche chi non nasce in una cultura può imparare ad apprezzare e far propria quella dell’altro. (Luciano Lister)

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp