Minil je mesec dni od obiska ministrice za Slovence po svetu dr. Helene Jaklitsch, ki jo je spremljal državni sekretar dr. Dejan Valentinčič, med Slovenci videnske pokrajine. Ministrico smo zaprosili za pogovor.
S kakšnimi vtisi ste se vrnili z dvodnevnega obiska med Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini, ki je potekal 27. in 28. julija?
»To sta bila dva dneva polna gostoljubja, srečevanja s srčnimi ljudmi. Resnično so se čisto vsi potrudili, da sem se med njimi počutila ne le sprejeto, ampak dejansko doma. Njihova zavzetost in vsakodnevna bitka za ohranjanje slovenske identitete, brez jamranja, je resnično vedno znova spodbuda tudi zame pri mojem delu. Z obiska sem se tako vrnila še bolj odločena, da bom naredila vse, kar bom lahko, za blagor in povezanost Benečije s slovenskim matičnim telesom, s Slovenijo.«
Kaj vas je najbolj presenetilo?
»Večkrat sem že bila v teh krajih, a njihova lepota me vedno znova prevzame. Ob uradnem obisku je seveda marsikaj drugače, sploh prvič. Za prihodnje obiske si želim več srečanj “na štiri oči”, da lažje in iz prve roke začutim življenjski utrip, trende, zmage in težave, s katerimi se srečujejo Slovenci v teh krajih. Vedno znova me preseneča življenjska energija in odpornost slovenskega življa v teh krajih, ki je kljub več kot sto petdesetim letom zatiranja oz. sistematične italijanizacije ostalo zvesto samemu sebi.«
Močno je med obiskom odmevala napoved, da bodo s šolskim letom 21/22 uvedli trijezično šolanje. Kako na to gledate?
»Veselim se vsake novosti, s katero se krepi navzočnost slovenščine, pa naj bo to domača govorica ali knjižni jezik, ki naj bo domači besedi v oporo. Želja po sistematičnem uvajanju slovenščine v italijanske državne šole v Kanalski dolini je bila želja, za katero so si Slovenci v Kanalski dolini že leta prizadevali. Glede na jezikovno pestrost doline je trojezični pouk realistična odločitev, ki ne bo prizadela nobene od treh velikih jezikovnih skupin. Zagotovo je to model, ki bo šolo, učitelje, pedagoške strokovnjake, nenazadnje pa tudi učence in starše postavil pred nove izzive. A prepričana sem, da jih bo ob zavzetosti in dobri volji mogoče preseči. Ker sem prepričana, da je dolgoročno preživetje slovenščine v dolini mogoče le, če bo slovenščina del rednega šolstva, sem se napovedi trojezičnega šolanja zares razveselila.«
Prav gotovo ste opazili, da je slovenska manjšina v videnski pokrajini iz zgodovinskih razlogov jezikovno, kulturno in socialno raznolika. Kakšen pristop zahteva to dejstvo?
»Res je raznolika, a mislim, da je pestrost najprej bogastvo in obenem kamenček v mozaiku raznovrstnosti, ki je značilnost vseh treh Slovenij. Kljub tej pisanosti videnske pokrajine jo definirajo iste stvari, zlasti vzporedno sobivanje slovenskega narečja in knjižne slovenščine ter prizadevanje za ohranitev in krepitev obojega. Hkrati pa želja po vsestranskem razvoju tega območja, pri katerem bo jezikovna in kulturna pestrost prednost in ne ovira. Kar je razlik, seveda terjajo različne pristope, a to je drugotnega pomena.«
Demografska, socialna in gospodarska slika je na območju od Trbiža do Prapotnega katastrofalna. Pred kratkim smo v Domu poudarili, da je skrajni čas, da se vsa slovenska narodna skupnost v Italiji in tudi matična domovina začneta zavedati, da nam grozi dokončna izguba pomembnega dela slovenskega narodnega telesa in je torej potrebno ukrepati hitro in odločno. Kaj mislite?
»S tem se povsem strinjam in sem vesela, da opozarjate na to. Brez veselja do življenja noben narod in nobena skupnost nima prihodnosti. V preteklosti se je osrednjo pozornost namenjalo kulturi. Ta je zelo pomembna, saj je duhovni odraz prebivalstva tega teritorija. A če ne bodo zagotovljene možnosti za ekonomsko preživetje in razvoj, poleg služb tudi šole ter sodobna infrastruktura, se bodo mladi še naprej izseljevali in bo ljudi preprosto zmanjkalo. Zaščitni zakon vsebuje v 21. členu določbo, ki zagotavlja posebna sredstva za ekonomski razvoj hribovitih območij Videnske pokrajine. To bi bilo potrebno še bolj okrepiti ter si zastaviti bolj ambiciozne cilje. Vse to ob predpostavki, da se tudi tukaj, kot tudi pri nas in povsod po Evropi, znova začnemo odločati za življenje.«
Med številnimi težavami, ki so vam jih predstavili, je pomanjkanje slovenskih duhovnikov. Kako lahko pomagate?
»Res je. Skoraj vsi sogovorniki so izpostavili problem pomanjkanja slovenskih duhovnikov v Videnski pokrajini, s podobnimi težavami pa se srečujejo tudi Slovenci drugod po svetu. To opozorilo prav gotovo korenini v tem, da je bilo na tem področju veliko Čedermacev, ki so bistveno pripomogli k ohranitvi slovenstva. Tu kot urad neposredno ne moremo narediti veliko, saj je zagotavljanje duhovne oskrbe v pristojnosti Cerkve, se pa zavedam, kako pomembno mesto je imelo in ima bogoslužje v domačem, slovenskem jeziku, kako pomembno je povezovanje in srečevanje rojakov znotraj cerkvenega občestva za ohranjanje identitete. Prav v luči vsega tega sem se že dogovorila za sestanek pri škofu msgr. dr. Petru Štumfu, ki je med drugim odgovoren za Slovence po svetu, v načrtu pa imam tudi srečanje z nadškofom in predsednikom Slovenske škofovske konference msgr. Stanetom Zoretom. Tudi s škofom dr. Jurijem Bizjakom bi se rada srečala glede teh vprašanj. Mislim pa, da je nujno, da skupnost sama na ta vprašanja opozarja tudi lokalnega škofa, saj ima do svojih vernikov tudi tovrstne dolžnosti, ki jih še posebej v luči zgodovinskih krivic ne bi smela zanemarjati.« (Ezio Gosgnach)
Lunedì, 27, e martedì, 28 luglio, la ministra per gli Sloveni d’oltreconfine e nel mondo della Repubblica di Slovenia, Helena Jaklitsch, si è recata in visita alla comunità slovena della provincia di Udine, accompagnata dal segretario di stato, Dejan Valentinčič.
Trascorso un mese dalla propria visita, in questa intervista al Dom la ministra Jaklitsch parla delle proprie impressioni a seguito degli incontri che ha avuto da Tarvisio/Trbiž a San Pietro al Natisone/Špietar e rimarca il proprio sostegno al fine di trovare soluzioni che portino maggiore benessere a Slavia, Resia e Valcanale. Rendendosi conto della particolare situazione linguistica, demografica ed economica nella zona della provincia di Udine al confine con la Slovenia, Jaklitsch punta a potenziare gli interventi dall’art. 21 della legge di tutela della minoranza slovena, che prevede sostegno economico per la zona d’insediamento della comunità in provincia di Udine.
Particolare attenzione va rivolta al mondo scolastico, al momento in particolar modo alla stabilizzazione del modello plurilingue in Valcanale, e alla richiesta di sacerdoti che parlino anche lo sloveno, che nelle comunità di lingua slovena della provincia di Udine rappresentano un importante punto di riferimento.
