Kàr so v kočo parnesli veliko torto, ki so jo parpravle nekatere domače planinke, so vsi na glas zapieli »Vse narbuojše..« in »Kolkor kapljic, tolko let…«. Livio, ki je dekan Planinske družine Benečije, je pa zapihu in ugasnu deset sviečič. Bluo je kakor, kàr ima rojstni dan parjatelj. Saj je »Dom na Matajure« že deset liet velik parjatelj planincu iz Benečije, Posočja, ciele Slovenije, Furlanije in še dej. Par njim se imajo vsi dobro. Prù doma.
Četudi je bla slava ura in je biu mraz, puno ljudi iz Benečije in Posočja, pa tudi s Goriškega in Taržaskega, se je v nediejo 24. otuberja zbralo pod varham Matajurja, de bi praznovalo deseto oblietnico, odkar so odparli beneški planinski dom.
Biu je zaries pravi senjan. Nie mankalo za piti in za jesti. Pekli so kostanj. Harmonike so godle v koči in odzuna. Planinci so pieli. Vzdušje je bluo zlo veselo, kakor se spodobi tajšni parložnosti.
Narpriet so bli vsi par sveti maši. Molu jo je pater Silvo Šinkovec, jezuit iz Ljubljane. Zaries lepe besiede je poviedu v pridgi. Paršle so do sarca. Natuo sta spreguorila predsednik Planinske družine Giampaolo Della Dora, podpredsednik Igor Tul (ki je biu predsednik, kàr so kočo zazidali) in parvi predsednih beneških planincu Joško Cucovaz. Predstavniki parjateljskih planinskih društev iz Zamejstva in Slovenije so pa čestitali in pokloniki šenke. Potlè je bla veselica, kakor vidite na slikah.
Prù lepo pridgo je imeu pater Silvo Šinkovec v maši ob 10-lietnici planinske koče na Matajurju. »Kàr sam paršu tle gor, se mi je zdielo zlò veselo, de se poznate, de je med nami puno parjatelju. Parvi vtis je, de je tuole niek liepega, niek božjega. Buog se vesli vsakega človieka. Paršli smo gor, de bi praznovali deset liet tega duoma. Duom zbiera ljudi. Tle je tudi ognjišče, je gorkuo«.
Pater Šinkovec je pohvalu beneške planince. »Vaše roke so barke, zatuo ki parpravljajo niek, kar poveže. Tuole odpre sarce in ustvarja zaupanje — je jau —. Želim, de bi se veliko krat zbierali, de bi se z upanjam v telin duomu zbrali in de bi se potlé tuole upanje arzšerilo na družine, na vse kraje odkod parhajate.«
Mašnik je pozvau tudi, naj Benečani varjejo svojo podobo: »Tudi jezike je na telim svietu ustvaru Buog. Dau nam je, de govorimo svoj jezik, de živimo na svoji zemlji in de imamo vse tuole radi.«
