V prejšnji številki Doma smo napisali, de je lies beneška zlatinja. Tuole zaki lepuo število mladih, ki nieso bli veseli z dielam v Furlaniji, al’ celuo v Avstraliji, se je varnilo v Benečijo in odparlo svoje gozdarsko podjetje (hostno aziendo). V kamunu Svet Lienart je narguorš koncentracija gozdarskih podietij ciele Furlanije Julijske krajine.
Teli mladi, ki so se varnili al’ nieso ankul šli proč s trebuham za kruham, doma služijo. Siečejo drevesa in prodajajo darva po cieli Furlaniji, takuo de so ratali model za gozdarje drugih kraju. S svojim dielam čedijo tudi sviet, sa’ je host v zadnjih petdesetih lietih požgarla pašnike, sanožeta, travnike in njive. Pa »Vsaka škoda ‘an nuc,« pravi domača modruost, in tudi host daje dielo mladim.
Njim muorajo biti politika in ustanove (dežela, kamuni, skupnost gorskega območja) ob strani na konkrektno vižo, de bojo lahko dielali in se arzvili.
Na Kmečki zvezi so nam poviedali, de je po pandemiji Covida-19, med mladimi zrastu intereš za kumetuško dielo. In tela je zaries liepa novica, zatuo ki kaže, de se reči počaso obračajo na buojš. De se za Benečijo in Rezijo vidijo nove perspektive.
Ries je, de je za naše doline narguorš trošt v aktivnem turizmu, ki niema trieba velikih stuktur, a potrebuje čedan sviet, v katerim kraljujeta narava in mier. Zatuo se pravi, de nie turizma brez kmetijstva.
Strategija Benečija 2028, ki jo je izdielu in jo peje naprej Inštitut za slovensko kulturo, je zbudila velik entuziazem med administratorji, turističnimi dieluci in navadnimi ljudmi v dolinah Nediže, Tera in Rezije. Čuje se, de je nova klima. Sada pa je cajt zavihniti rokave in parjeti za dielo. Vsak lahko kiek nardi v svojem sektorju in po svojih močeh, sa’ ekipa mladih in izobraženih ljudi, ki turistični projekt peje naprej, sama na more narditi čudeža.
Na vsako vižo je dobro, de se je strategija rodila v slovenskih organizacijah in je v slovenskih rokah. Takuo imajo v nji pravo težo slovenski jezik in slovenska kultura, ki dajeta Benečiji ku turistični destinaciji še posebno privlačnost.
Dall’editoriale del Dom del 30 giugno emerge il brulicare costruttivo che caratterizza la Slavia dopo la pandemia di Covid-19. Le forze e le prospettive messe in campo dal progetto di sviluppo turistico Benecia 2028 non possono che fare sistema con le attività che stanno nascendo in campo forestale e agricolo. Ognuno, nel proprio ambito, può fare qualcosa e dare il proprio contributo alla nascita di un’offerta ricca, variegata e integrata.
