»Molitve in piesmi v vič jezikih, ki jih čujemo na Višarjah, predstavljajo enotnost med ljudstvi in kulturami. Zlo težkuo skušajo ustvariti evropsko skupnost na ekonomskem področju, medtem ko se samuo upa v politično enotnost. Ne muoramo pozabit, de enotnost med ljudstvi je predvsiem rezultat duhovne harmonije in velikih skupnih motivacij. Gre za kristjanske korenine evropske kulture, ki jim nekateri tokuovi mišljenja in politike nasprotujejo.«
S telimi besiedami je videnski nadškof Andrea Bruno Mazzocato povzeu pomien in vlogo Svetih Višarij na odpartju jubilejnega lieta ob 650-lietnici Marijinega svetišča. Z videnskim nadškofam so v nediejo 27. junja, pred velikim številam ruomarju iz Slovenije, Furlanije in Koroške, somaševal’ častni ljubljanski nadškof Alojz Uran ter škofa Alois Schwarz iz Celovca in Metod Pirh iz Kopra. Njih udeležba, je jau videnski nadškof, ne samuo daje slovesnost vierskemu srečanju, ampak priča stuolietno viersko tradicijo, ki združuje naše lokalne Cierkve okuole višarskega Marijinega svetišča«.
»Vemo — je jau mons. Mazzocato , — de je Višarska gora kraj velike naravne lepote, ki ga obiskujejo številni turisti. Tuo je seviede pozitivno, pa tele kraj muora ostat gora Marijine Božje poti. V današnji družbi, kjer življenje ima zlo hitre ritme, se muora spoštovat tele oaze duhovnosti, kjer duša ušafa počitek in ljudje se morejo spraviti sami s sabo in z Buogam. Višarje še naprej predstavljajo veliko oazo duhovnosti v sarcu Evrope.«
Ne samuo kraj duhovnosti pa tud kraj srečanj treh ljudstev, ki sestavljajo Evropo — slovanski, germanski in latisnki, je poudaru videnski nadškof, ki se je potlè ustavu na pomien vesoke oblietnice Marijine Božje poti. »650 liet duga zgodovina svetih Višarij nas vabijo pogledat nazaj v zgodovino — je jau — in vidit duge precesije ruomarju, ki so paršle tle gor z italijanske, slovenske in koroške strani. Kristjani iz 14. stuolietja so položli Marijino podobo buj vesoko ku vse druge cierkve, de bi obvarovala ljudstva v zlo težkih cajtih. Tudi mi gledmo v telo goro in izročimo v varstvo Matere Božje naše škofije, naše družine, nove roduove, bunike in stare.«
Za ljudi Kanalske doline so praznovanja jubilejnega lieta začela dan priet, se prave v saboto 26. junja, kàr je že ob 7.30 zjutra, iz farne cierkve v Žabnicah, začela dolga precesija s podobo višarske Matere Božje. Vič ku dviestuo vierniku jo je po ruomarski stazi spremljala do svetišča ob molitvi in pietju nabožnih piesmi. Precesijo je vodu žabniški famoštar mons. Dionisio Mateucig, medtemo ko so domači gasilci nosili podobo.
V jubilejnem lietu so predvidene druga velika vierska srečanja. Med telimi naj omenimo slovesno sveto mašo, ki jo bo za Rožinco, se prave 15. vošta, ob 10.30, darovau videnski nadškof mons. Andrea Bruno Mazzocato; drugo srečanje bo v sriedo 8. šetemberja, na praznik rojstva Device Marije, medtem ko se bojo praznovanja končala v nediejo 3. otuberja s sveto mašo in precesijo okuole višarskega svetišča.