Velikonočna želja po resničnem miru_Desiderio pasquale di vera pace

Šalom, je bla parva besieda od martvih ustalega Kristusa. V teli besiedi je navadni pozdrav med parjatelji, ki se srečajo, a v pomienu Evangelija je pravi dar miru, ki ga želimo, že odkar je začeu naš sviet. Če imamo pred očmi človiekovo zgodovino, videmo, de je na svietu vič liet vojske ku miru; buj skarbimo za vojskovati, ku za živieti v mieru.

Po drugi svetovni vojni, o kateri se tisti, ki imajo moja lieta, kjek zmisnijo, smo v Evropi živieli mernuo, če uzamemo von vojsko v stari Jugoslaviji v 90. lietah. Lani je izbruhnila tista huda vojska Rusije pruoti Ukrajini, ki je popunoma spremenila naš cajt an ki na vemo, kajšan konac bo imiela. Če udobi Ukrajina, bo slabo za Rusijo; po drugim kraju če udobi Rusija, bo nevarno za vso Evropo. Zaries smo v veliki zmoti.

Zatuo je pozdrav Jezusa Kristusa šalom/ mir, ki velja za vse, tud’ za Ruse an Ukrajince, izredno važen an potrieban za nas. Vsi kristjani bi muorali buj natančno pomisliti na velikonočni dar an rešiti stare an nove probleme prù na kristjansko vižo. Nie lepuo videti, de se v cierkvah mole za zmago adnega al’ drugega; trieba je moliti za mier, posebno kjer ga nie. Že mimo je cajt, ko smo molili Boga an požegnovali orožje an vso posodo, ki ubiva lju-di. Na telih rečeh se na more ustaviti golobica meru an božiji žegan, pa samuo smart.

Velika nuoč nam na oznanja smarti ampa življenje. An še lepuo, ljubeznivo, veselo življenje, zak’ smo se za tuole rodili. Takuo je Velika nuoč pru kar želimo s cielim sarcam, nam pride na pomuoč an dopune naše želje.

Lepuo je videti, de je med viero an našo željo pravo srečanje, je adna za drugo. Viera nie kjek, ki parhaja od zuna. Rodi se v našim sarcu, uresniči vse, kar je pravega, liepega an vriednega v našim življenju. Če čemo lepuo spoštovati veliko Nuoč, se muoramo spokoriti, spreobarniti an se odprieti na pravo viero v Jezusa Kristusa.

V telim velikonočnem cajtu bomo posebno molili, de kristjanski sviet sprime dar miru, ki nan ga Kristus daje. An muoramo biti prepričani, de imamo možnost an muoč ga sparjeti. Muoramo samuo spremeniti naše mnenje, postati zaries kristjani v resnici, ne samuo v besiedi. Tuole so mislili že v samem začetku naše viere. Sveti Ignacij iz Antiohije je, ko je ku ujetnik potovau v Rim, zaradi viere obsojen na smart, jasno poviedu: Čem biti kristjan ne po imenu, ampa v resnici.

Tajšna naj bo Velika nuoč za vse kristjane, de sprimejo Kristusu pozdrav, ku spreobarnjenje življenja, posebno kjer je vojska med kristjani.

Marino Qualizza