Velika noč je velik Dan _ La Pasqua è un grande giorno

Narpriet se muoramo vprašati, zakì prazniki Velikega tiedna nas pejejo v nediejo, ki jo kličemo Velika nuoč. Nazaj muoramo iti v tiste lieta, ko se je v naši deželi parkazala kristjanska viera. Tuole se je zgodilo parvi krat v tekrat velikem miestu z imenam Oglej (Aquilea). V tistem kraju je bla vsajena parva kornina naše viere. Potlè je takuo zrasla, de se je arzšerila do južnih kraju donašnje Evrope an je takuo zasloviela, de je postala ku kazalo, ku špiegu za bližnje narode.

V Velikem tiednu so v Ogleju napravili slavno liturgijo, božjo službo, an so na Veliko saboto celo nuoč molili an premišljevali o svetih pismih, karstili, biermali an parvikrat obhajali nove karščene kristjane. Tista nuoč je bla prù duga an velika. Zatuo je dobila ime Velika nuoč, ki se je ohranilo v slovenskim jeziku, ne pa v laškim. Takuo lahko pravimo, de mi nosimo premoženje oglejskega karščanstva. Zatuo moremo biti pošteno ponosni.

Če je tole ime ostalo, na smiemo zubiti njega pomiena an muoramo tudi mi ponoviti, kar ima besieda v sebe. Najparvo je trieba se veseliti, de tudi mi smo kristjani, sa’ tuole pomieni, de smo ljudjè, ki so dobili novo življenje v svoji duši; tajšno, ki se muore pokazati tudi od zuna, drugač ostaja samuo spomin rečì, ki mo jih pozabili. An novo življenje pomeni, de znamo živieti ku ljudje, ki so v Kristusu, ki je vstù od martvih, ušafali upanje do večnega življenja, ki je povezano z božjo gnado.

Tela gnada ima v sebe dvie vrednote: resnico an svobodo. Parva resnica je Jezusovo vstajenje, po katerim je naše življenje dobilo popuno smiseu, je paršlo do prave zrielosti. A tala resnica muora postati an ratati tudi naša resnica, ki tajšne je ni. Takuo moremo zastopiti, de tela ni samuo ideja, ampà je konkretno doživietje, ki ga nosimo v sebe. Zatuo Velika nuoč postane velik dan, Kristusovega an nažega življenja.

Vse tuole se prerodi v pravo svobodo, ki nampride od Kristusa. Viera

v Kristusa nie biti podvarženi, biti pod gaspodarjem, je pa živieti v družini, kjer je Buog Očà, Jezus brat an Sveti Duh božja ljubezen. Tisti, ki zaries ljubi, čuti, de je v njegà sarcu niek, ki parhaja z varha, iz nebes, an je odparto na vas sviet, na nebuo an zemljo, od Boga do bližnjega.

Adan novinar, ki na vierje v Boga, potlé ki je par nieki pogrebni maši poslušu pridgo, je z začudenjem priznu an napisu: če bi se zaviedeli, kaj ima v sebe kristjanska viera, bi biu sviet drugačen, v pravim mieru. Mi tuole zaviedanje imamo. Zatuo muoramo živieti v resnici, ki nam daje svobodo. Velikonočno svobodo!

Marino Qualizza