Če parvega an drugega novemberja praznujemo vse Svetnike an se spominjamo viernih duš, tuole nie brez smisla, zak' nas poveže z življenjam, ki ga vsi čakamo an želimo. Vsaj takole nas uči naša viera. Vangelj nam prave, de življenje se na konča v telem svietu, ampak je odparto na prenovljenje po podobi Jezusa Kristusa. Zatuo sta novemberska praznika, kar narlieušega se moremo čakati an želieti.
Muoramo vičkrat ponoviti tolo resnico, zak' je nomalo ostala v sienci. Na nieko vižo je na maramo dosti, zak' je povezana s tistim naravnim straham, ki ga zbudì smart.
Seviede, smart nam nie všeč, se Kristusu nie bla. Ampak nam je prù Kristus očitno pokazu, de se z njo začne novo življenje, se nam odprejo vrata veselja, ki izhaja od samega Boga. Smart je tisti muost, ki nas peje v pravo an veselo življenje, ki je biti z Buogam, dobiti njega ljubezen an mu odgovoriti z ljubeznjo.
Nie pravo an veselo življenje samo z Buogam, a tudi s parjatelji, s starši an s vsiemi tistimi, ki so nas imieli radì. Tala je izredno liepa novica, ki nam jo je parnesu Kristus. Zapisana je v Vangeliju an daje vriednost tudi vsakdanjemu življenju na naši zemlji. Vse naspruotno, ku kar bi mislili. Viera v večno življenje, če je modro učena an sparjeta, ni malomarnost za tolo zemljo, za naše dielo, za naše družine, za vse, kar vidimo na svietu. Viera v večno življenje je dati pomien, valjavo telemu življenju, zak' z njim pripravjamo to novo bivališče v prenovljenem svietu. Zatuo nam Vahti še ankrat pravijo, de muoramo budno parčakovati tele novi sviet.
Pa tuole ne pomeni, de na smiemo nič dielati a samuo gledati v nebo, kadà pride Kristus. Gledamo zaries v nebo, kadar skarbimo za pametno, pošteno življenje, z našim dielam an z molitvijo. Takuo nam dielo an moliteu dajeta parložnost živieti po duhu Vangelija. Če se bomo takuo obnašali, bomo zaries spremenili naše življenje, ki postane buj mernuo, buj veselo an zdravo, brez tistega strahu, ki nie nikoli parnesu dobrega v naš svet.
Na zadnjo, spomin na vierne duše zbudì v nas ne samuo hvaležnost, za kar smo prejeli od naših te rancih, pa tudi skarb, de bomo lepuo, modro an zvestuo ohranili tisti dom – našo deželo – ki so nam jo zapustili za premoženje.
Vahti so parčakovanje prenovljenega sveta
Če parvega an drugega novemberja praznujemo vse Svetnike an se spominjamo viernih duš, tuole nie brez smisla, zak' nas poveže z življenjam, ki ga vsi čakamo an želimo. Vsaj takole nas uči naša viera. Vangelj nam prave, de življenje se na konča v telem svietu, ampak je odparto na prenovljenje po podobi Jezusa Kristusa. Zatuo sta novemberska praznika, kar narlieušega se moremo čakati an želieti.
Muoramo vičkrat ponoviti tolo resnico, zak' je nomalo ostala v sienci. Na nieko vižo je na maramo dosti, zak' je povezana s tistim naravnim straham, ki ga zbudì smart.
Seviede, smart nam nie všeč, se Kristusu nie bla. Ampak nam je prù Kristus očitno pokazu, de se z njo začne novo življenje, se nam odprejo vrata veselja, ki izhaja od samega Boga. Smart je tisti muost, ki nas peje v pravo an veselo življenje, ki je biti z Buogam, dobiti njega ljubezen an mu odgovoriti z ljubeznjo.
Nie pravo an veselo življenje samo z Buogam, a tudi s parjatelji, s starši an s vsiemi tistimi, ki so nas imieli radì. Tala je izredno liepa novica, ki nam jo je parnesu Kristus. Zapisana je v Vangeliju an daje vriednost tudi vsakdanjemu življenju na naši zemlji. Vse naspruotno, ku kar bi mislili. Viera v večno življenje, če je modro učena an sparjeta, ni malomarnost za tolo zemljo, za naše dielo, za naše družine, za vse, kar vidimo na svietu. Viera v večno življenje je dati pomien, valjavo telemu življenju, zak' z njim pripravjamo to novo bivališče v prenovljenem svietu. Zatuo nam Vahti še ankrat pravijo, de muoramo budno parčakovati tele novi sviet.
Pa tuole ne pomeni, de na smiemo nič dielati a samuo gledati v nebo, kadà pride Kristus. Gledamo zaries v nebo, kadar skarbimo za pametno, pošteno življenje, z našim dielam an z molitvijo. Takuo nam dielo an moliteu dajeta parložnost živieti po duhu Vangelija. Če se bomo takuo obnašali, bomo zaries spremenili naše življenje, ki postane buj mernuo, buj veselo an zdravo, brez tistega strahu, ki nie nikoli parnesu dobrega v naš svet.
Na zadnjo, spomin na vierne duše zbudì v nas ne samuo hvaležnost, za kar smo prejeli od naših te rancih, pa tudi skarb, de bomo lepuo, modro an zvestuo ohranili tisti dom – našo deželo – ki so nam jo zapustili za premoženje.
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
Rdeči alarm za kmete _ Allarme rosso per gli agricoltori
Predsednica Slovenije prvič na obisku v Benečiji. Z njo bo tudi Fedriga _ Prima visita in Benecia della presidente di Slovenia. Qui anche Fedriga
Življenjska zgodba Adolfa Cullina presega njegovo nasilno smrt _ Adolfo Cullino, una storia che va oltre il solo sacrificio
S kolesom v dolino Rezija po novi kolesarski stezi _ In bicicletta in Val Resia sulla nuova pista ciclabile
Nedelja zahvale za vse tisto, kar nam je podarjeno na svetu _ Una domenica per ringraziare di ciò che abbiamo nel mondo
Krepi in širi bralno pismenost in kulturo v zgornjem Posočju _ Sostiene la cultura dela lettura nel Posočje
Novice iz Občin Nediških dolin _ Notizie dai Comuni delle Valli del Natisone
Ne spreglejte Doma z dne 15. oktobra _ Primo piano sul Dom del 15 ottobre
Benečija močno prisotna na Sejmu okusov v Torinu _ Benecia protagonista. In 50 al Salone del gusto a Torino
Kolesarska pot ob Nediži po trasi nekdanje železnice _ Per la ciclovia del Natisone torna in auge la ferrovia