Cieu misac otuber adan od narbuj gledanih programu za otroke na italijanski televiziji je napovedavu in vabu te male, naj 31. otuberja praznujejo »te buj nor dan v cielim lietu«, se pravi Halloween, ki mu po slovensko pravijo tudi nuoč čarovnic (štrij). Mislili smo, de je te narbuj nori cajt v lietu pust, ki ga par nas še posebno praznujemo z liepimi starimi navadami. A se je tudi naš sviet pod uplivam amerikanskega konsumizma postavu na glavo. Že puno cajta so po butigah na vidnim miestu arztavljene strašila in narbuj grozne maškere, pruot katerim se lahko naši te gardi iz pustne tradicije gredo skrivat. Na viljo Vsieh svietih, ki je adan izmed te narbuj velikih kristjanskih praznikah, bojo otroci po hišah pobierali nieke sorte kolede, te veliki pa šli na vičerje in na ples. In kar je narslaviš, je, de se na Halloveen parpravljajo tudi v šuolah, kar pomieni, de naši otroci že rastejo v juški kulturi in pozabljajo domače navade. Ries je, de so tudi nam, kàr smo bli majhani, starši in nonolni jeseni spraznili kajšno bučo (mulon) in v olubju veriezali strašno podobo, ki jo je v tami še buj grozno napravljala notranja luč. A tuole ne za Vahti. Višno je bluo povezano s kajšno kumetusko navado. Saj so v Ameriki začeli narezovati buče šele lieta 1837 in ne zadnji dan otuberja ampa, kàr so jeseni paršli h koncu pobieranja pardiela. Ries je tudi, de smo 31. otuberja imieli nieke sorte kolede. A smo po vasi pobierali hliebce, de bi zmolili za te rance in ne za šalo – »dolcetto o scherzetto« pravijo donašnji dan otroci. In kàr se je stamnilo, nobedan nie šu na bogato vičerjo in ples, ampa so vsi doma molili rožar »za te dušice, ki so se ločile iz družine in žlahte.« Kajšnemu se donašnji dan zdi, de je moderan, če namest Vahtu, ki jih ima za zastarielo viersko vražo, praznuje Halloween. Pa muore viedet, de tista besieda parhaja iz All-Hallows-Eve, ki pomieni prù »vilja Vsieh Svetih«, in so se na tist dan seviede zmisnili na te rance. Iz Halloweena so v Ameriki nardili pust v zadnjih desetlietjih, de bi lahko dobro zaslužili na ratingo tistih, ki imajo malo soli v pameti. In par nas se je puno ljudi hitro ujelo v konsumistični skopac. Prava modruost nam kaže, de se tudi za Vahti muoramo varniti k pravim domačim koreninam, tuo je h hliebcan in molitvi.
Ezio Gosgnach
Non trasformiamo la solennità di Tutti i santi e la commemorazione dei fedeli defunti in un carnevale fuori stagione. Halloween è una festa prettamente consumistica che ha poco a che fare anche con l’autentica tradizione celtica. E nella Slavia srebbe molto salutare tornare – ed educare i bimbi – alla bella tradizione della raccolta dei panetti in memoria dei defunti.
Vahti nieso Pust_Non trasformiamo Tutti i santi in un carnevale fuori stagione
Cieu misac otuber adan od narbuj gledanih programu za otroke na italijanski televiziji je napovedavu in vabu te male, naj 31. otuberja praznujejo »te buj nor dan v cielim lietu«, se pravi Halloween, ki mu po slovensko pravijo tudi nuoč čarovnic (štrij). Mislili smo, de je te narbuj nori cajt v lietu pust, ki ga par nas še posebno praznujemo z liepimi starimi navadami. A se je tudi naš sviet pod uplivam amerikanskega konsumizma postavu na glavo. Že puno cajta so po butigah na vidnim miestu arztavljene strašila in narbuj grozne maškere, pruot katerim se lahko naši te gardi iz pustne tradicije gredo skrivat. Na viljo Vsieh svietih, ki je adan izmed te narbuj velikih kristjanskih praznikah, bojo otroci po hišah pobierali nieke sorte kolede, te veliki pa šli na vičerje in na ples. In kar je narslaviš, je, de se na Halloveen parpravljajo tudi v šuolah, kar pomieni, de naši otroci že rastejo v juški kulturi in pozabljajo domače navade. Ries je, de so tudi nam, kàr smo bli majhani, starši in nonolni jeseni spraznili kajšno bučo (mulon) in v olubju veriezali strašno podobo, ki jo je v tami še buj grozno napravljala notranja luč. A tuole ne za Vahti. Višno je bluo povezano s kajšno kumetusko navado. Saj so v Ameriki začeli narezovati buče šele lieta 1837 in ne zadnji dan otuberja ampa, kàr so jeseni paršli h koncu pobieranja pardiela. Ries je tudi, de smo 31. otuberja imieli nieke sorte kolede. A smo po vasi pobierali hliebce, de bi zmolili za te rance in ne za šalo – »dolcetto o scherzetto« pravijo donašnji dan otroci. In kàr se je stamnilo, nobedan nie šu na bogato vičerjo in ples, ampa so vsi doma molili rožar »za te dušice, ki so se ločile iz družine in žlahte.« Kajšnemu se donašnji dan zdi, de je moderan, če namest Vahtu, ki jih ima za zastarielo viersko vražo, praznuje Halloween. Pa muore viedet, de tista besieda parhaja iz All-Hallows-Eve, ki pomieni prù »vilja Vsieh Svetih«, in so se na tist dan seviede zmisnili na te rance. Iz Halloweena so v Ameriki nardili pust v zadnjih desetlietjih, de bi lahko dobro zaslužili na ratingo tistih, ki imajo malo soli v pameti. In par nas se je puno ljudi hitro ujelo v konsumistični skopac. Prava modruost nam kaže, de se tudi za Vahti muoramo varniti k pravim domačim koreninam, tuo je h hliebcan in molitvi.
Ezio Gosgnach
Non trasformiamo la solennità di Tutti i santi e la commemorazione dei fedeli defunti in un carnevale fuori stagione. Halloween è una festa prettamente consumistica che ha poco a che fare anche con l’autentica tradizione celtica. E nella Slavia srebbe molto salutare tornare – ed educare i bimbi – alla bella tradizione della raccolta dei panetti in memoria dei defunti.
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
Ne spreglejte v Domu 15. oktobra _ Non perdete il Dom del 15 ottobre
Ne spreglejte v Domu 15. oktobra _ Non perdete il Dom del 15 ottobre
Buog je na naši strani _ Il Signore è dalla nostra parte
Melanholični sončni zahod in žalostni konec »malega Lutra« iz Benečije _ Il mesto tramonto e la triste fine del «piccolo Lutero» della Benecia
Burnjak praznik kostanja _ Burnjak festa delle castagne a Tribil Superiore
Na kolesu ob Nediži po stari železnici _ In bici lungo il Natisone sull’antica strada ferrata
Novice iz Občin Nediških dolin _ Notizie dai Comuni delle Valli del Natisone
Pomoč za slovenščino in nemščino _ Aiuto per lo sloveno e il tedesco
Izšli spomini msgr. Marina Qualizza _ Pubblicate le memorie di mons. Marino Qualizza
Iz Clevelanda na obisk v rojstno vas g. Jožefa Škvora _ Da Cleveland per conoscere il paese di don Giuseppe Scuor