Cieu misac otuber adan od narbuj gledanih programu za otroke na italijanski televiziji je napovedavu in vabu te male, naj 31. otuberja praznujejo »te buj nor dan v cielim lietu«, se pravi Halloween, ki mu po slovensko pravijo tudi nuoč čarovnic (štrij). Mislili smo, de je te narbuj nori cajt v lietu pust, ki ga par nas še posebno praznujemo z liepimi starimi navadami. A se je tudi naš sviet pod uplivam amerikanskega konsumizma postavu na glavo. Že puno cajta so po butigah na vidnim miestu arztavljene strašila in narbuj grozne maškere, pruot katerim se lahko naši te gardi iz pustne tradicije gredo skrivat. Na viljo Vsieh svietih, ki je adan izmed te narbuj velikih kristjanskih praznikah, bojo otroci po hišah pobierali nieke sorte kolede, te veliki pa šli na vičerje in na ples. In kar je narslaviš, je, de se na Halloveen parpravljajo tudi v šuolah, kar pomieni, de naši otroci že rastejo v juški kulturi in pozabljajo domače navade. Ries je, de so tudi nam, kàr smo bli majhani, starši in nonolni jeseni spraznili kajšno bučo (mulon) in v olubju veriezali strašno podobo, ki jo je v tami še buj grozno napravljala notranja luč. A tuole ne za Vahti. Višno je bluo povezano s kajšno kumetusko navado. Saj so v Ameriki začeli narezovati buče šele lieta 1837 in ne zadnji dan otuberja ampa, kàr so jeseni paršli h koncu pobieranja pardiela. Ries je tudi, de smo 31. otuberja imieli nieke sorte kolede. A smo po vasi pobierali hliebce, de bi zmolili za te rance in ne za šalo – »dolcetto o scherzetto« pravijo donašnji dan otroci. In kàr se je stamnilo, nobedan nie šu na bogato vičerjo in ples, ampa so vsi doma molili rožar »za te dušice, ki so se ločile iz družine in žlahte.« Kajšnemu se donašnji dan zdi, de je moderan, če namest Vahtu, ki jih ima za zastarielo viersko vražo, praznuje Halloween. Pa muore viedet, de tista besieda parhaja iz All-Hallows-Eve, ki pomieni prù »vilja Vsieh Svetih«, in so se na tist dan seviede zmisnili na te rance. Iz Halloweena so v Ameriki nardili pust v zadnjih desetlietjih, de bi lahko dobro zaslužili na ratingo tistih, ki imajo malo soli v pameti. In par nas se je puno ljudi hitro ujelo v konsumistični skopac. Prava modruost nam kaže, de se tudi za Vahti muoramo varniti k pravim domačim koreninam, tuo je h hliebcan in molitvi.
Ezio Gosgnach
Non trasformiamo la solennità di Tutti i santi e la commemorazione dei fedeli defunti in un carnevale fuori stagione. Halloween è una festa prettamente consumistica che ha poco a che fare anche con l’autentica tradizione celtica. E nella Slavia srebbe molto salutare tornare – ed educare i bimbi – alla bella tradizione della raccolta dei panetti in memoria dei defunti.
Vahti nieso Pust_Non trasformiamo Tutti i santi in un carnevale fuori stagione
Cieu misac otuber adan od narbuj gledanih programu za otroke na italijanski televiziji je napovedavu in vabu te male, naj 31. otuberja praznujejo »te buj nor dan v cielim lietu«, se pravi Halloween, ki mu po slovensko pravijo tudi nuoč čarovnic (štrij). Mislili smo, de je te narbuj nori cajt v lietu pust, ki ga par nas še posebno praznujemo z liepimi starimi navadami. A se je tudi naš sviet pod uplivam amerikanskega konsumizma postavu na glavo. Že puno cajta so po butigah na vidnim miestu arztavljene strašila in narbuj grozne maškere, pruot katerim se lahko naši te gardi iz pustne tradicije gredo skrivat. Na viljo Vsieh svietih, ki je adan izmed te narbuj velikih kristjanskih praznikah, bojo otroci po hišah pobierali nieke sorte kolede, te veliki pa šli na vičerje in na ples. In kar je narslaviš, je, de se na Halloveen parpravljajo tudi v šuolah, kar pomieni, de naši otroci že rastejo v juški kulturi in pozabljajo domače navade. Ries je, de so tudi nam, kàr smo bli majhani, starši in nonolni jeseni spraznili kajšno bučo (mulon) in v olubju veriezali strašno podobo, ki jo je v tami še buj grozno napravljala notranja luč. A tuole ne za Vahti. Višno je bluo povezano s kajšno kumetusko navado. Saj so v Ameriki začeli narezovati buče šele lieta 1837 in ne zadnji dan otuberja ampa, kàr so jeseni paršli h koncu pobieranja pardiela. Ries je tudi, de smo 31. otuberja imieli nieke sorte kolede. A smo po vasi pobierali hliebce, de bi zmolili za te rance in ne za šalo – »dolcetto o scherzetto« pravijo donašnji dan otroci. In kàr se je stamnilo, nobedan nie šu na bogato vičerjo in ples, ampa so vsi doma molili rožar »za te dušice, ki so se ločile iz družine in žlahte.« Kajšnemu se donašnji dan zdi, de je moderan, če namest Vahtu, ki jih ima za zastarielo viersko vražo, praznuje Halloween. Pa muore viedet, de tista besieda parhaja iz All-Hallows-Eve, ki pomieni prù »vilja Vsieh Svetih«, in so se na tist dan seviede zmisnili na te rance. Iz Halloweena so v Ameriki nardili pust v zadnjih desetlietjih, de bi lahko dobro zaslužili na ratingo tistih, ki imajo malo soli v pameti. In par nas se je puno ljudi hitro ujelo v konsumistični skopac. Prava modruost nam kaže, de se tudi za Vahti muoramo varniti k pravim domačim koreninam, tuo je h hliebcan in molitvi.
Ezio Gosgnach
Non trasformiamo la solennità di Tutti i santi e la commemorazione dei fedeli defunti in un carnevale fuori stagione. Halloween è una festa prettamente consumistica che ha poco a che fare anche con l’autentica tradizione celtica. E nella Slavia srebbe molto salutare tornare – ed educare i bimbi – alla bella tradizione della raccolta dei panetti in memoria dei defunti.
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
Tednik »Esaminatore Friulano«, javna tribuna za ideje duhovnika Giovannija Vogriga _ «Esaminatore Friulano», la tribuna delle idee di don Giovanni Vogrig
Med tradicijo, prostovoljstvom, birokracijo in željo po rasti _ Tra tradizione, volontariato, burocrazia e voglia di crescere
Naa pert od tih slavinski djalëtöw _ Il resiano, parte dei dialetti sloveni
Ko so na zavodu Zanon poitalijanili _ Quando anche l’Istituto tecnico Antonio Zanon contribuì all’italianizzazione forzata
Lietos bo gorski praznik tri dni _ Quest’anno la Festa della Montagna durerà tre giorni
Novice iz Občin Nediških dolin _ Notizie dai Comuni delle Valli del Natisone
Združeno kraljestvo obžaluje brexit _ Il Regno Unito rimpiange la Brexit
Buog loni, pater Pavel. In veselo naprej _ Grazie, padre Paolo. E avanti con coraggio
Ne spreglejte v Domu 31. avgusta _ Non perdete il Dom del 31 agosto
Oblica vabi na Obliški senjam _ A Oblizza torna l’Obliški Senjam: una giornata per riscoprire tradizioni, sapori e musica