V Ovčji vasi počiva Jurij Prešeren_Jurij Prešeren riposa a Valbruna

11Jurij Preseren kamenV sredo, 8. februarja, smo praznovali Prešernov dan, osrednji slovenski kulturni praznik, ki je v Republiki Sloveniji tudi dela prost dan. Praznujemo ga prav 8. februarja, ker tisti dan obeležimo obletnico smrti slavnega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki se je rodil v Vrbi 3. decembra 1800 in ki je umrl v Kranju 8. februarja 1849. Pesnika Franceta vsi poznamo; manj znano je, da eden izmed njegovih sedmih bratov počiva v Kanalski dolini, kjer je bival in delal v zadnjih letih svojega življenja.
Prav v Ovčji vasi je pokopan pesnikov brat Jurij Prešeren. Rodil se je v Vrbi 29. marca 1805 kot peti otrok Šimna in Mine. Gimnazijo in licej je končal z maturo; nato se je odločil za duhovniški poklic. Ker ni imel desnega uhlja, ga ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf ni hotel sprejeti v semenišče. Dejstvo, da je bil brez uhlja, ga ni omejevalo pri sluhu, bilo pa je ovira pri strogih cerkvenih pravilih ljubljanske škofije. Jurija so vsekakor sprejeli v celovško bogoslovje. Posvečen je bil leta 1832; nato je služboval v raznih krajih na Koroškem, še posebej med Nemci. O njem pravijo, da je bolje pridigal v nemščini kot v slovenščini.
Službo je kot duhovnik opravljal tudi slovensko, vendar je bil brez odnosa do slovenske narodne in kulturne misli.
Do ustvarjalnega dela brata Franceta in do slovenskega narodnega preroda je bil ravnodušen, a naj bi z materjo Mino in z dvema sestrama, ki jih je vzel k sebi, zmeraj govoril in molil po slovensko. Zadnji Jurijev dom je bil v Ovčji vasi, ki je v 19. stoletju bila izrazito slovenska vas v takrat še koroški Kanalski dolini in kjer so zato potrebovali duhovnika, ki naj bi govoril tudi slovensko. Tam je umrl 7. oktobra 1868.
Spomin na Jurija Prešerna je v Ovčji vasi še živ zaradi marmornate plošče, ki je vzidana na desni strani vhoda v vaško cerkev Svete Trojice. Veliko slovenskih turistov se ustavi le za to, da bi si jo ogledalo.

Mercoledì 8 febbraio è stata celebrata la giornata della cultura slovena, il «Prešernov dan». Nella Repubblica di Slovenia questa ricorrenza è una giornata non lavorativa. La si festeggia l’8 febbraio perché in quel giorno si ricorda l’anniversario di morte del famoso poeta sloveno France Prešeren, nato a Vrba il 3 dicembre del 1800 e morto a Kranj l’8 febbraio del 1849. Se il poeta France è molto conosciuto, meno risaputo è che uno dei suoi sette fratelli è sepolto in Valcanale, dove ha vissuto e operato negli ultimi anni della propria vita.
Proprio a Valbruna/Ovčja vas è sepolto il fratello del poeta, Jurij Prešeren, che nacque a Vrba il 29 marzo 1805, come quinto figlio di Šimen e Mina. Dopo il ginnasio, il liceo e la maturità scelse la professione di sacerdote, ma il vescovo di Lubiana Anton Alojzij Wolf non volle ammetterlo in seminario – perché non aveva l’orecchio destro. Questo fatto non gli dava difficoltà da un punto di vista uditivo, ma rappresentava un impedimento per via dei rigidi regolamenti ecclesiastici dell’arcidiocesi di Lubiana. A ogni modo Jurij fu in seguito ammesso al seminario di Klagenfurt. Una volta ordinato sacerdote nel 1832, prestò  servizio in diverse località della Carinzia, soprattutto in località a maggioranza di lingua di tedesca. Di lui si dice che predicasse meglio in tedesco che in sloveno.
Effettuava il proprio servizio di parroco anche in sloveno, ma non sentiva un particolare legame col movimento nazionale e culturale sloveno.
Altrettanto indifferenti gli erano l’opera letteraria del fratello France e il movimento di risveglio nazionale sloveno, ma è stato tramandato che con la madre Mina e le due sorelle, che accolse in casa sua, parlasse e pregasse sempre in sloveno. L’ultimo luogo in cui Jurij visse fu Valbruna, che nel 19. secolo era un paese spiccatamente di lingua slovena della Valcanale ancora facente parte della Carinzia. Lì si necessitava di un parroco che parlasse anche lo sloveno. A Valbruna morì il 7 ottobre del 1868.
In paese il ricordo di Jurij Prešeren è ancora vivo grazie alla lapide marmorea infissa a destra della porta di ingresso della chiesa della Ss. Trinità. Sono tanti i turisti sloveni che fanno sosta solo per vederla.

 

 

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp