Beneški Slovenec Giorgio Banchig je bil izvoljen v državni svet novinarske zbornice kot predstavnik publicistov na osnovi novega volilnega sistema, ki časnikarjem zagotavlja dva zastopnika v najvišjem telesu novinarske zbornice. Med poklicnimi časnikarji je bil izvoljen Južnotirolec Markus Perwanger. Banchig se je rodil 19. aprila 1947 v Landarju. Po opravljenem študiju teologije v Vidnu, je dosegel licenciat (magisterij )na Papeški univerzi Sv. Tomaža (Angelicum) v Rimu. V Rimu je med študijem poučeval na srednjih šolah. Nekaj let je poučeval na srednji šoli “Malignani” v Vidnu. Leta 1980 je postal prvi poklicni urednik mesečnika Dom, ki je pod njegovim urednikovanjem kmalu (leta 1983) prerasel v štirinajstdnevnik. Leta 1998 je bil pobudnik ustanovitve založniške zadruge Most in leta 1999 informacijskega Biltena Slovit, ki italijanskemu bralcu odkriva položaj slovenske manjšine. Banchig je še dandanes odgovorni urednik Slovita. Leta 1996 je dal pobudo za ustanovitev združenja Blankin, ki je krovna kulturna organizacija katoliških Slovencev v videnski pokrajini. V združenju je dandanes poleg številnih posameznikov učlanjenih osem društev in skupin iz Benečije, Rezije, Kanalske doline in Vidna. Banchig je vse od začetka predsednik Blankina. Od leta 1996 do aprila 2015 je bil deželni podpredsednik in predsednik za vidensko pokrajino Sveta slovenskih organizacij. V tej vlogi je veliko pripomogel pri sprejemu državnega (2001) in deželnega (2007) zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Velike zasluge ima pri podržavljenju dvojezičnega vrtca in osnovne dvojezične šole ter odprtju dvojezične srednje šole. Bil je med ustanovitelji Inštitita za slovensko kulturo in njegov podpredsednik do leta 2016, ko je bil izvoljen za predsednika; skrbel je za strokovno organizacijo Beneških kulturnih dnevov. Nekaj let je bil tudi predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje. Velja za najboljšega poznavalca beneške zgodovine. Veliko je raziskoval in odkril. Napisal je nešteto prispevkov o zgodovini in kulturi Benečije za knjige, revije in razne publikacije. Tudi tekste za predstave Beneškega gledališča. Veliko knjig in drugih publikacij je tudi uredil. Veliko je predaval o Benečiji doma, v Italiji, v Sloveniji in po svetu. Med drugim tudi v ZDA, Argentini in Brušlju. Leta 1985 je uredil in objavil Cuffolov dnevnik o drugi svetovni vojni. Leta 2013 je uredil tudi drugo pregledano in dopoljneno izdajo z opombami in analitičnimi kazali in izdal knjigo v slovenščini in italijansčini “Benečija, ko se mala in velika zgodovina srečata”, delo ki zapoljnjuje praznino v poznavanju krajevne zgodovine, saj so jo doslej obravnavali mnogi avtorji le po posameznih obdobjih ali na splošen in površen način.. Banchig je napisal tudi knjigo o beneškem slavnem jezuitu Antonu Banchigu (2007) in knjigo o cerkvi svetega Miklavža v vasi Ofijan (1998).Konec leta 2016 je izšla njiegova knjiga “Ob zvoku remonike” o plebiscitu in priključitvi Benečije in Rezije kraljevini Italiji leta 1866.
Sono il professionista di lingua tedesca Markus Perwanger e il pubblicista di lingua slovena Giorgio Banchig i primi consiglieri nazionali dell’Ordine dei giornalisti eletti nel Collegio unico nazionale in attuazione dell’articolo 2, comma 4, della legge 26 ottobre 2016, n. 198. Le regioni interessate al Collegio Unico nazionale sono state 12: Trentino Alto Adige, Valle d’Aosta, Sardegna, Sicilia, Friuli Venezia Giulia, Puglia, Molise, Basilicata, Calabria, Piemonte, Veneto e Campania. Da quattro di esse, però, non è pervenuta alcuna autocertificazione, pertanto, nelle circoscrizioni elettorali di Basilicata, Campania, Molise e Puglia non è stato istituito il seggio per il Cun. Seggio istituito sia per i giornalisti professionisti sia per i giornalisti pubblicisti nelle regioni Friuli Venezia Giulia e Trentino Alto Adige, nonché limitatamente ai giornalisti pubblicisti nelle regioni Calabria, Piemonte, Sardegna, Sicilia, Valle d’Aosta e Veneto. Banchig è direttore responsabile di “Slovit”, bollettino di informazione degli sloveni in Italia. Dal 1980 al 2010 è stato caporedattore del periodico quindicinale “Dom”, testata con la quale tuttora collabora. Cultore di storia, è autore di innumerevoli articoli per diverse pubblicazioni e libri, nonché di interventi a convegni di carattere storico in Italia e all’estero. È autore dei volumi “Slavia-Benečija. Una storia nella Storia” e “Benečija. Ko se mala in velika zgodovina srečata” (2013) nonché di “Al suono della remonica/Ob zvoku remonike (2016), “Padre Antonio Banchig gesuita di frontiera” (2007) e “Pegliano-Ofijan e la chiesa di San Nicolò” (1998) . Inoltre ha curato la prima (1985) e la seconda (2013) edizione dei diari di don Antonio Cuffolo “Moj dnevnik. La seconda guerra mondiale vista e vissuta nel ‘focolaio’ della canonica di Lasiz”. In campo culturale è preidente dell’associazione “Don Eugenio Blanchini” e dell’Istituto per la cultura slovena.
