P odobno kot na avstrijskem Koroškem, na Primorskem in v celi Sloveniji, so nekoč v Kanalski dolini v mnogih vaseh pripravili »majo«, ki je visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenimi vejami proti vrsičku. Z železno žico je na vrsičku pritrjen velik venec iz smrekovih vej.
V preteklosti so v Naborjetu krajevni naborniki vsako leto namestili tovrstno drevo na osrednji trg vasi in sicer s pomočjo moških sovaščanov na večer pred prvim majem. Odstranili so ga zadnji večer meseca maja. V tej priložnosti so nekateri igrali, tako da je delo bilo manj naporno in vzdušje zabavno. V Ukvah, kjer še vedno ohranjajo veliko starih navad doline, se je ta običaj spremenil v namestitev božične jelke, tako da je njegov prvotni pomen izgubljen.
Običaj je nasprotno še vedno ukoreninjen v Žabnicah, kjer ga obnavljajo osemnajstletniki, saj veljajo za sile, ki s sabo prinesejo obnovitev.
V treh dneh pred Telovom se osemnajstletniki zberejo in pripravijo s pomočjo drugih sovaščanov »krancelne«, ki so venci, narejeni iz smrekovih vej in pisanih papirnatih cvetov. Na dan pred Telovom posekajo smreko, ki jo peljejo v vas ob spremljanju harmonike. Čeprav so ceste ozke, se vseeno vozijo do kraja dvignjenja — blizu vaške cerkve — po sprevodu po vasi. Z ene strani delajo tako, ker potrebujejo dovolj maneverskega prostora za dolgo drevo; z druge je to tudi ritualni »sprevod«, s katerim fantje in deklice kažejo vaški skupnosti posekano drevo. Dvignejo ga v večernih urah, potem ko so ga okrasili. Po običaju opravljajo to naporno delo ob spremljavi pesmi v slovenskem narečju. Dvignjenja se udeležuje veliko mladih. Pomagajo si z raznimi pripomočki, predvsem z vrvjo. Vse naredijo pod vodstvom ene osebe in pred vaškim občinstvom, ki jih spodbuja. Delo je opravljeno, ko je maja nameščana v za to namenjeno luknjo in navpična. Pritrdijo jo s potrebnimi zagozdami, da bi vzdržala tudi morebitnemu neurju. Po običaju ostane maja blizu cerkve do vigilije Svetega Egidija. Drevo, ki ga včasih podari gozdna upravna v Kanalski dolini in včasih krajevna soseska, po odstranitvi prodajajo ter z zneskom plačajo pijače in jed za tiste, ki so drevo dvignili. Nekaj denarja je namenjeno tudi cerkvi.
Z dvignjenjem maje so si nekoč želeli dobro letino, saj je maja simbolizirala plodnost. Na splošno ima ta običaj nekaj skupnega bodisi z božično jelko bodisi s »prajteljem«, o katerem smo že v preteklosti poročali na straneh Doma.
Zanimivo je, da so pred kratkim znova začeli dvigniti majo na Kokovem in v Naborjetu.