Šindaki in župani_so se dobro zastopili

Naši in posoški župani al’ šindaki so se 21. ženarja zbrali v Tolminu v parložnosti Novolietnega srečanja med Slovenci iz videnske province in Posočja. Vič ku dvie ure so med sabo guorili in je trieba reči, de so se prù dobro zastopili.

Jali so močan in jasan »ne« velikemu elektovodu iz Okroglega v Vidan, ki bi vederbu teritorij takuo na italijanski kakor na slovenski strani in zatuo zadušiu turizerm. Zahtevali so, de družbi Eles in Terna, ki na slovenski in italijanski strani skarbita za prenos električne energije v miescu dni povesta, kode mislita nastaviti svoje vesoke stabre in spejati debele niti. Že bo trieba, bojo kupe šli protestirat h slovenski in italijanski vladi ter deželi Furlaniji Julijski krajini.

Šindaki in župani so na srečanju v Tolminu vprašali tudi, de evropski čezkonfinski projekti, ki jih financira Evropska unija, na bojo nucali Emiliji Romanji, Venetu, Lubljani in Štajerski, pa pustili na cedilu naše kraje, se pravi tiste, ki so puno tarpieli po drugi svetovni vojski prù zauoj težkega konfina.

Tela dva sklepa sta zelo pomembna. Nam se zdi še buj important, de so šindaki in župani odločili, de ustanovijo koordinacijo, ki bo skarbiela, de se bojo med sabo poguorili ku dobri sosiedi o vsieh rečeh. V koordinaciciji bojo komisar na gorski skupnosti, tolminski prefekt, dva šindaka z italijanske strani in dva župana s slovenske strani.

Šindaki in župani se bojo vsi kupe srečali dvakrat na lieto. Ženarja v Posočju ob parložnosti Novolietnega srečanja Slovencev in junja, sred lieta, pa v Benečiji. Tuole so bli sklenili že lani, pa do sestanka par nas nie paršlo. Upajmo pa, de se bo tuole zgodilo lietos.

Kar so guorili in sparjeli v Tolminu, kaže, de se počaso tist prekleti konfin, ki je padu dičemberja 2007, briše tudi iz glau.

V vsiem tuolim igra veliko vlogo slovenska manjšina. In prù so pomislili organizatorji srečanja v Tolminu, de so kupe s šindaki in župani povabili tudi predstavnike slovenskih organizacij iz videnske province. Lepuo je poviedu provincialni predsednik Sveta svolovenskih organizaciji, de ustanove slovenske manjšne v Italiji imajo dužnuost, de skarbijo ne le za jezik in kulturo – kar je sevieda temelj njih diela – pa tudi, de bi doline, v katerih so doma Slovenci, oživiele, se spet postavile na noge in lepuo rastle na ekonomskim in socialnim področju za dobro vsieh.

Vsak, ki ima nomalo pameti, vie, de sta slovenski jezik in kultura te prava bogatija Benečije, Rezije in Kanalske doline. Brez Slovencu bi teli kraji na paršli do besiede in bi jih čakala samuo smart.