Scordata la sanità transfrontaliera_Pozablili na čezmejno zdravstvo

Mezzo migliaio di persone è sceso in piazza lo scorso 31 gennaio a Cividale contro le novità introdotte per il locale nosocomio dalla riforma regionale del sistema sanitario. I manifestanti – molti quelli giunti da Gemona, ma anche da Maniago e Sacile – hanno criticato soprattutto la chiusura notturna del pronto soccorso e la trasformazione di posti letto per acuti (reparto di medicina) in posti di Rsa riabilitativa.
Negli interventi e nei commenti è stato sottolineato con forza come il ridimensionamento del presidio cividalese penalizzi in primo luogo la Slavia, l’area più distante dal nosocomio di Udine, come pure  da quello di Palmanova. «L’ospedale di Cividale è il cuore delle Valli del Natisone… Non fermatelo!!!», si leggeva su uno striscione.
Giusta, giustissima questa preoccupazione dei grossi Comuni della pianura per i piccoli paesi e gli ormai purtroppo pochi abitanti delle Valli, a patto che non sia l’ennesimo loro uso strumentale per interessi politici ed economici di altri.
Qualche leggittimo dubbio in proposito sorge spontaneo, considerato che alla manifestazione non sia stata detta, letta e scritta alcuna parola nella lingua che caratterizza la Slavia e che da sola giustifica un occhio di riguardo per questo territorio.
Nessun accenno anche alla «sanità transfrontaliera» tanto sbandierata mesi fa da Cividale e poi dimenticata, nostante la rifoma individui la cooperazione con la Slovenia «come indirizzo strategico della programmazione sanitaria ai fini di una integrazione dei relativi sistemi sanitari» (art. 16).
Ancora peggio questa «dimenticanza» proprio quando sta per essere chiuso il punto di primo soccorso di Tolmin – che serve anche Kobarid e Bovec – per centralizzare l’intero servizio di emergenza nell’ospedale di Šempeter-Nova Gorica.
Ma i grandi della politica locale hanno questioni ben più urgenti e importanti da affrontare. Ad esempio le bandiere sul Matajur e le canzoni di Gaber postate su Facebook…

31. januarja je bila v Čedadu demonstracija proti zaprtju čedajske bolnice. Zgleda, da so se pozabili na načrt čezmejnega zdravstva, o katerem so župani čedajskega zdravstvenega območja skupaj s kolegi iz Posočja razpravljali septembra 2014. To je še bolj zaskrbljujoč, če pomislimo, da bodo kmalu zaprli tudi nujno medicinsko pomoč v Tolminu, ki skrbi tudi za Kobarid in Bovec.

Ministrstvo za zdravje želi z gradnjo urgentnih centrov na novo organizirati službe nujne medicinske pomoči. Gradi se urgentni blok v Šempetru pri Gorici.
Zdravstveni dom Tolmin, ki pokriva območja občin Bovec, Kobarid in Tolmin, skrbi za največje območje, ki ga pokriva en zdravstveni dom (nekaj manj kot 1000 m2). Urejeno ima 24-urno službo nujne medicinske pomoči, ki je hitro odzivna in zagotavlja oskrbo zdravnika tudi v najbolj oddaljene predele teh treh občin. Po novi uredbi bi tako nujna medicinska pomoč morala prihajati iz Šempetra pri Gorici, ki je od najbolj odročnih predelov oddaljen več ur. Čeprav se govori o enakih pogojih, dostopnosti in kakovosti za vse državljane, pa je treba priznati, da je takšna uredba pisana zgolj na kožo urbanih središč, pozablja pa se na oddaljeno podeželje kot je npr. Posočje.
Direktor tolminskega zdravstvenega doma Dušan Taljat pravi, da bi morali upoštevati sledeča dejstva: starostna struktura je za 4 % točke višja od državnega povprečja; redka poseljenost, velike oddaljenosti med naselji; slabša ekonomsko-socialna struktura prebivalstva; demografska ogroženost; slabše zdravstveno stanje prebivalstva (večja obolevnost za boleznimi, ki so značilne za  starejšo populacijo).
Namesto da bi se gledalo na specifiko posameznih območij, se pri tako pomembni odločitvi raje matematično preračunava. A kaj ko ta matematika ni na strani bolnikov.
Rešitev bi lahko bila v novi organizacijski obliki prehospitalne enote. Takšna ureditev bi bila pozitivna ne samo za bolnike, temveč tudi za zdravnike.
Služba nujne medicinske pomoči bi bila ločena od ambulantnega dela. To pomeni, da bolniki v ambulanti ne bi več čakali na zdravnika kot morajo sedaj, ko gre le ta zaradi nujnih primerov na teren. Za zdravnike pa bi ta reorganizacija pomenila boljše finančne pogoje, saj bi se jim ne plačevalo več zgolj dnevne pripravljenosti.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp