V Kanalski dolini se vrsta velikonočnih običajev začne v nedeljo pred Veliko nočjo, ki se imenuje »cvetnica«. Tisti dan blagoslovijo po cerkvah pred mašo oljko in »prajtl«. Slednji je sestavljen iz vej, ki so skupaj zavezane na lešnikovo ali orehovo palico. Veliki teden po domačem imenujejo »blika nadelja« in med slednjim je v Kanalski dolini življenjski ritem močno povezan z velikonočnimi običaji predvsem med četrtkom in soboto. Med četrtkovo večerno mašo v spomin na zadnjo večerjo utihnijo zvonovi, ki po starih domačinih »gredo v Rim«. Namesto zvonov začnejo otroci ob določenih trenutkih dneva hoditi po vasi z ropotalnimi predmeti, ki jih v Kanalski dolini imenujejo »čiček«, »kariola« in »brklca«.
V vsaki cerkvi je božji grob (vidni spomin Kristusovega groba), v katerem med petkovo liturgijo postavijo moštranco z Najsvetejšim v spomin na Kristusovo smrt. Od takrat se začne »uahtanje« (straža) božjega groba. Prostovoljni gasilci iz omenjenih vasi stražijo božji grob od petka zvečer do sobote žvečer. V istem času gredo pa Kanalčani v cerkev, da bi častili božji grob.
Na veliko soboto popoldne je tudi stara navada, da blagoslovijo jedi. Blagoslovitev se odvija s samostojnim bogoslužnim opravilom ali med češčenjem pri božjem grobu.
Duhovnik blagoslovi kruh, ki je znamenje božje dobrote in človekovega dela; »šunko« (gnjat), ki je podoba pravega velikonočnega Jagnjeta Jezusa Kristusa; hren ali druge korenine, ki spominjajo na tri žeblje, s katerimi so Jezusovo telo pribili na križ; pobarvana jajca ali pirhe, ki simbolizirajo pet Jezusovih ran in so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. Na veliko soboto se pred večerno mašo odvija tudi blagoslov ognja in vode.
Med jedi, ki jih v Kanalski dolini blagoslovijo na veliko soboto popoldne, sodi običajno tudi šartl/Schartl, ki je sicer sladica, ki jo v Kanalski dolini po stari navadi jedo prav na veliko soboto zvečer skupaj s šunko, s hrenom in s pobarvanimi jajci.
Najprej naredimo testo
Sestavine: 800 g bele moke, 200 g sladkorja, 200 g masla, 250 ml mleka, 4 jajca, 50 g kvasa, ščepec soli, rum, nastrgana limonina lupina, cimet, rozine, sladkor.
V veliko posodo damo moko in kvas nadrobimo v malo mlačnega mleka. Mleko s kvasom vlijemo v luknjo v moki; vse gnetemo ter pustimo vzhajati za 20/30 minut. V loncu stopimo maslo z malo mleka in ga pustimo omlačiti, preden dodamo dve žlici ruma in nastrgano limonino lupino. Po končanem vzhajanju moke s kvasom in mlekom, tej dodamo še sladkor, jajca, ščepec soli ter maslo z mlekom, rum in limonino lupino in vse gnetemo s kuhalnico, dokler ne bo postalo sijajno testo. Testo potem pokrijemo s krpo in pustimo za pol ure vzhajati v toplem.
Ecco come si fa lo šartl, dolce pasquale tipico della Val Canale.
