Prvi so v Posočju leteli domačini_Nel Posočje loro i primi a volare

Društvo za prosto letenje Posočje (DPL Posočje) je 26. aprila povabilo v Knjižnico Cirila Kosmača Tolmin na predstavitev jubilejnega zbornika ob 40. obletnici delovanja. Datumsko se je iztekla že lani, a je zaustavljeni čas pomaknil praznovanje v letošnje leto. Dogodek je hkrati ponudil priložnost za srečanje jadralnih zmajarjev in padalcev in številnih ljubiteljev tega športa. Pozdravne besede so društvu jubilantu namenili sedanji predsednik Matjaž Klemenčič, tolminski župan Uroš Brežan, predsednik Letalske zveze Slovenije Igor Eržen in predsednik Zveze za prosto letenje Slovenije Bojan Žižmond.

Sledila je okrogla miza s predstavitvijo zbornika in projekcijo fotografij, ki so jih iz svojih arhivov izbrskali člani društva. S spomini na začetke svoje jadralne poti sta jo vpeljala zmajar in pobudnik za izdajo publikacije Ivan Brovč in eden prvih padalcev Branko Loncner. Avtorica Olga Zgaga, ki je gradivo zbrala, uredila in napisala spremno besedo, je povedala, da se je trudila delovanje in razvoj društva predstaviti skozi pisne vire. Zato je več kot leto dni drobila v kaplje časa, listala, prebirala in grebla po društvenem arhivskem gradivu, po rumenilu časopisov, revij in brskala po spletu ter izsledke usklajevala s člani društva. V dopadljiv in pregleden zbornik A4 formata s 180 stranmi in s skoraj 80 fotografijami jih je ob sodelovanju Matjaža Klemenčiča oblikovala Saša Kovačič.

Zgodba, izpisana v osmih poglavjih, se pričenja s prvimi poleti z zmaji v svetu, v Evropi, v Sloveniji in v Posočju. Slednji segajo v leto 1976, ko so pod posoškim nebom leteli prvi domačini: Ivan Brovč, Vlado Eržen, Ivan Mrak in Mirko Šorli s Koritnice v Baški grapi ter Ivan Konavec iz Kobarida in Franc Kuštrin iz Ljubinja.

Zatem polzi po društveni poti, ki se je začela 9. septembra 1981, ko so zmajarji zapustili Aeroklub Tolmin, v okviru katerega so kot enajstčlanska sekcija delovali od jeseni 1978. Leta 1998 so nanjo vstopili še padalci, ki so se pojavili na Tolminskem konec osemdesetih let. Prvič so se organizirali leta 1992, ko so leteli v Klubu Kondor, od leta 1995 pa nadaljevali v Klubu Repetnica.

DPL Posočje se je že po dveh letih delovanja izkazalo za najuspešnejše v Sloveniji in v Jugoslaviji, tako v dolžini in višini poletov kot v izpopolnjevanju zmajev. S pionirskim delom se je odlikovalo tudi na drugih področjih, npr. na trnovi poti do priznanja zmajarstva za letalski šport, pri uporabi radijskih zvez za komuniciranje v zraku in že v tem tisočletju pri pripravi navodil za vzpostavitev in registracijo vzletišč. Leta 2009 je kot prvo v državi ta status pridobilo priljubljeno društveno vzletišče Kobala, ki je bila leta 2015 uvrščena med 25 najboljših destinacij za prosto letenje na svetu. S tem je društvo še povečalo rast turističnih prihodkov in nočitev v tolminski občini. Dragoceno poglavje so s trinajstimi zapisi zapolnili zmajarji – kako so začeli, kaj doživeli in dosegli.

Za požlahtitev zbornika je avtorica zbrala tudi nekaj njihovih misli o letenju s pticami, o harmoniji z naravo, o strahu in pogumu … Svoje poglavje so si zaslužili tudi jadralni padalci, ki so bili v društvu v določenih časovnih intervalih celo številčno močnejši od zmajarjev. Zadnje osmo poglavje pa je nekakšna bibliografija republiških, državnih, evropskih in svetovnih zmajarskih prvenstev, ki izpostavlja tudi odlične uvrstitve članov DPL Posočje.

Zbornik je bil označen kot pomemben doprinos k zmajarstvu in padalstvu v slovenskem merilu. (O. Z.)

Già il 26 aprile il Circolo volo libero-Dpl Posočje (in sloveno «Društvo za prosto letenje Posočje») ha presentato, alla biblioteca Ciril Kosmač di Tolmin, una pubblicazione nei propri 40 anni di attività. L’anniversario ricorreva l’anno scorso, ma la pandemia ha rimandato le celebrazioni. All’evento hanno partecipato molti deltaplanisti e paracadutisti nonché amanti di questi sport. In introduzione hanno salutato il pubblico il presidente del circolo, Matjaž Klemenčič, il sindaco di Tolmin, Uroš Brežan, il presidente dell’associazione aeronautica di Slovenia («Letalska zveza Slovenije»), Igor Eržen, e il presidente dell’associazione volo libero di Slovenia («Zveza za prosto letenje Slovenije»), Bojan Žižmond.

È seguita una tavola rotonda, con la presentazione della pubblicazione e la proiezione di fotografie dagli archivi dei soci del Dpl Posočje. A presentare gli inizi del volo libero in zona sono stati il deltaplanista e promotore del volume Ivan Brovč e uno tra i primi paracadutisti, Branko Loncner. L’autrice Olga Zgaga ha raccolto e curato il materiale e preparato l’introduzione al libro facendo riferimento a molte fonti scritte. Ne sono risultate 180 pagine, curate nella grafica da Saša Kovačič e Matjaž Klemenčič.

Strutturato in otto capitoli, il libro inizia presentando gli inizi del volo in deltaplano nel mondo, stringendo sempre più il focus sulla Slovenia e il Posočje. Qui, nel 1976, i primi a volare sono stati Ivan Brovč, Vlado Eržen, Ivan Mrak e Mirko Šorli di Koritnica, nella valle Baška grapa, Ivan Konavec di Kobarid e Franc Kuštrin di Ljubinj.

Il 9 settembre 1981 i deltaplanisti hanno lasciato l’Aeroklub Tolmin, nell’ambito del quale avevano operato come sezione dall’autunno del 1978. Nel 1998 sono arrivati anche i paracadutisti, attivi nella zona di Tolmin dalla fine degli anni Ottanta. Dal 1992 erano organizzati nel club Kondor e in seguito avevano proseguito, dal 1995, nel club Repetnica.

Da subito il Dpl Posočje si è distinto in Slovenia e Jugoslavia per la lunghezza dei voli e il perfezionamento dei deltaplani. Si è adoperato, tra l’altro, per il riconoscimento del volo in deltaplano quale sport, per l’uso della radio nelle comunicazioni in volo e, dopo il 2000, per predisporre le direttive in base a cui istituire e registrare i punti di decollo. Nel 2009 il primo a ricevere tale status è stato il punto di decollo Kobala, che nel 2015 è figurato tra le 25 migliori destinazioni al mondo per chi ama il volo libero. Con la propria attività, il sodalizio ha contribuito all’attrattività turistica del comune di Tolmin. Un capitolo raccoglie anche tredici testimonianze di deltaplanisti.

L’autrice ha, poi, raccolto alcuni pensieri sul volo con gli uccelli, l’armonia con la natura, le paure e il coraggio … Ovviamente un capitolo è stato dedicato anche ai paracadutisti, che per qualche periodo in seno al circolo sono stati anche più numerosi dei deltaplanisti.

L’ottavo e ultimo capitolo elenca i campionati di volo in deltaplano che hanno registrato partecipazioni dalla zona, mettendo in evidenza i buoni risultati dei soci del Dpl Posočje.

Deli članek / Condividi l’articolo

Facebook
WhatsApp