V zadnjih tednih smo na raznih medijih, tako radijskih kot tiskanih, večkrat naleteli na ostre ocene na račun večjezičnega poskusnega pouka, ki ga izvajajo v šolah Kanalske doline.
Društva domačih manjšinskih skupnosti – še posebej slovenske in nemške a tudi furlanske – in krajevne občinske uprave so v letih večkrat izrazili željo po sistemski rešitvi za poučevanje poleg italijanščine vseh domačih jezikov – slovenščine, nemščine in furlanščine. Društvi slovenske manjšine, Združenje don Mario Cernet in Slovensko kulturno središče Planika, so skozi leta seveda še posebej podpirali iskanje stalnih rešitev za poučevanje slovenščine.
Januarja 2017 je po posvetu o večjezičnem šolstvu, ki se je odvijal v Naborjetu, prišlo do podpisa Skupne resolucije o večjezičnem šolstvu. Dokument je spet izpostavil zahtevo po trijezičnem pouku v Kanalski dolini; obenem je opozoril na naraščajočo željo po večjezičnem izobraževanju v drugih predelih Videnske pokrajine. Takrat so resolucijo uradno podpisali predsednica našega Združenja Anna Wedam, predsednik nemškega društva Kanaltaler Kulturverein Alfredo Sandrini, podpredsednik središča Planika Rudi Bartaloth in takratni predsednik združenja Blanchini Giorgio Banchig. S podpisom sta podporo domačih uprav potrdila še župan Občine Naborjet-Ovčja vas Boris Preschern ter takratni župan Občine Trbiž Renato Carlantoni. Resolucijo je kasneje podprl tudi Svet slovenskih organizacij.
Že oktobra 2017 so projekt večjezičnega pouka začeli izvajati v Ukvah, sicer z močno podporo Občine Naborjet-Ovčja vas. Nato se je večjezični pouk postopoma razširil v vse otroške vrtce in osnovne šole Kanalske doline, ki delujejo pod okriljem Večstopenjskega zavoda Trbiž. V okviru večjezičnega pouka so učni jeziki italijanščina, slovenščina, nemščina in furlanščina, poleg njih poučujejo še angleščino.
Seveda takšen projekt ni nastal s ciljem, da bi ostal na poskusni ravni. Zato ciljata upravi Občin Naborjet- Ovčja vas in Trbiž naprej na priznanje projekta poskusnega večjezičnega pouka za ministrskoeksperimentiranje in nato na njegovo priznanje za večjezično šolo.
Žal zadnje čase večkrat naletimo na članke ali izjave, ki obstoj večjezičnega pouka spregledajo in tako dejansko zanikajo. Nekateri o pouku domačih jezikov govorijo zelo na splošno in pri tem se postavlja dvom, ali so ti ljudje s prve roke seznanjeni o večjezičnem pouku v Kanalski dolini in si so njegov potek na sploh kdaj ogledali. Še manj beremo o tem, da so po dolgih desetletjih domači jeziki v okviru večjezičnega pouka vsaj nekaj ur na teden tudi učni jeziki.
Res je, da zadnja leta učitelje zbira zunanja agencija za posredovanje dela. Prav tako s skrbjo smo zadnja leta ugotovili, da se je pouk slovenskega jezika iz finančne podhranjenosti začel le novembra. Te težave naj bi se dalo v naslednjem šolskem letu premostiti s sredstvi za notranja območja, ki naj bi vsaj tri leta večjezičnemu pouku zagotovila finančno stabilnost. Tudi pandemija novega koronavirusa je seveda svoje prispevala.
Glavne težave pa povzroča kronično pomanjkanje učnih kadrov. Edina v Furlaniji Julijski krajini Univerza v Vidnu vzgaja učitelje za vrtce in osnovne šole. Ker obstaja specifičen študijski program za šole s slovenskim učnim jezikom, kdor magistrira iz tega programa, lahko poučuje v šolah s slovenskim učnim jezikom, ne pa v šolah z italijanskim učnim jezikom. Se pravi, da ne sme poučevati niti na Trbižu in Naborjetu-Ovčji vasi. Navadni program ne daje možnosti študija slovenščine.
Beremo tudi, da naj bi bilo znanje slovenščine, ki ga otroci dosežejo v okviru rednega izobraževanja na dolinskih šolah, vse prej kot spodbudno. Spominjamo pa, da je vodstvo Večstopenjskega zavoda Trbiž večkrat izpostavilo, da zaradi finančne podhranjenosti in nestabilnosti je večjezični pouk le delno izvajan po modelu, ki so ga predlagali Ministrstvu za izobraževanje v Rimu. V vsakem primeru so doslej vse družine prijavile otroke k večjezičnemu pouku v trenutno organizirani obliki.
Naše Združenje sooblikuje vsakdanje življenje v Kanalski dolini. Kot domačini, so naši člani popolnoma vključeni v krajevno dogajanje, zato si drznemo povedati, da se vsaj v zadnjih 25 letih nihče ni pozanimal za neko debato o morebitni uvedbi dvojezičnega šolskega sistema, kot ga poznajo v dvojezični šoli v Špietru. Za slednji se trenutno pozanimajo samo redki zaprti krogi – isti, ki so pred kratkim za Kanalsko dolino špetrski model zavračali, zagovarjali pa štirijezično šolo.
Model večjezičnega pouka lahko izboljšamo s konstruktivnim pristopom. S stalnim kritiziranjem, brez da bi hkrati predlagali ustreznih rešitev, takšnih ki so za starše učencev res sprejemljive, se bomo pa samo pokopali. Dobro vemo, kako je bilo, ko ni bilo slovenščine v šoli. Člani Združenja Cernet smo prepričani, da tega si ne moremo več privoščiti in bomo po potrebi odločno ukrepali, da do tega ne bo prišlo.
Hkrati se zavedamo, da bi bilo že skrajni čas, da bi se celotna slovenska manjšina res aktivirala tudi v Rimu in prispevala k pospeševanju postopka za ministrsko priznanje večjezičnega pouka. Naše Združenje je bilo in bo ob strani svojim ljudem, ki so v zadnjih letih vztrajali na poti sožitja med jezikovnimi skupnostmi in kulturne obogatitve ter za svoje otroke izbrali večjezični pouk.
Anna Wedam, predsednica združenja »don Mario Cernet«
Nelle scorse settimane su diversi media di lingua slovena nella zona a ridosso del triplice confine il vicepresidente del circolo sloveno SksPlanika di Ugovizza/Ukve, Rodolfo Bartaloth, ha espresso un giudizio piuttosto critico rispetto all’insegnamento dello sloveno nelle scuole della Valcanale, e ha riproposto il modello della scuola bilingue di San Pietro al Natisone/Špietar. Alle critiche risponde con una lettera l’associazione “don Mario Cernet” che supporta concretamente l’istituto scolastico onnicomprensivo di Tarvisio e le amministrazioni comunali di Malborghetto-Valbruna e Tarvisio nel progetto di scuola trilingue. «Il modello di istruzione trilingue può essere migliorato con un approccio costruttivo. Con continue critiche, senza proporre soluzioni appropriate, tali che siano davvero accettabili per i genitori, ci affosseremo. Sappiamo molto bene quale era la situazione quando lo sloveno a scuola non c’era. I membri dell’associazione don Mario Cernet ci adopereremo con ogni mezzo affinché non si torni indietro», si legge nella lettera, nella quale si esorta l’intera minoranza slovena ad attivarsi per accelerare il riconoscimento ministeriale dell’insegnamento plurilingue.
