Nieman velikih spominu o Postu v mladih lietah; narvič o zadnjih dni Pusta. Kar mi je buj ostalo, je bluo petje Miserere ob sriedah v cerkvi na Zariščah v Miersi an Križova pot par Svetin Lienarte ob petkah. Tela druga pobožnost je bla veselje za nas, zak’ smo se mogli lovit okuole cierkve an potlé, potni, služiti par andohti. Tuo je bluo vse.
Kàr pa san vstopu v semenišče, so se stvari poslabšale, zak’ smo mimo šuole imieli duge andohti an na žalostan način, sa’ so nam pravli, de je bla potrieba se spokoriti. Tuole smo zastopili buj pozno, kadar smo odrasli an smo zakurili kjek za plačati pred Buogam.
Za glih reči, nieman liepih spominu nekdanjega Posta, vse nasprotno od donašnjih dni, kadar nam je pomien Posta predstavljen na buj parljubno vižo. Ries je, de se muoramo spokoriti, tuole pa je Božji dar, ne štrafinga an groza. An kadar san parvi prebrau, de je postni cajt duhovna pomlad, ki vse oživi, sam oživeu tudi jest. An takuo je v resnici. Post je obnovitev našega življenja an nadaljevanje v dobrih dielah.
Še adna stvar mi je bla zlò težka v mladih lietah: molitev.
Kadar so mi pravli, de je p. Arkangel, do lieta 1953 dugolietni manih spovednik na Stari Gori, molu vas cajt, kàr smo mi otroci vič ku ‘no uro gledali kino (činema), je bla za nas mladoletnike velika čuda. Samuo zmoliti ‘an Očenaš zvičer je bluo že veliko dielo. Morebiti tudi zatuo, ki so nam par spuovedi dajali za pokuoro kajšno molitev, takuo de je molitev postala pokuora. Pa na more biti takuo, če se zaviedamo, de molitev je kjek živega, ku kadar guormo med nami an se veselo pravimo, kaj liepega se je zgodilo, včasih tudi nadluožnega.
Prù takuo je tudi z Buogam.
Njemu v molitvi povemo, kaj nam se je zgodilo, kaj gre pametno po pot’, kaj smo zgrešili an od Njega vprašamo odpuščanje, pomuoč, mier an vesejè za nas an za naše bližnje.
Če pa pomislimo, de molitev ni samuo v besiedah, pa še vič v dejanju, v dielu, ki ga vsaki dan opravljamo, so reči se lievš.
Pridi molit, o kristjan!_Vieni a pregare, cristiano!
Kàr pa san vstopu v semenišče, so se stvari poslabšale, zak’ smo mimo šuole imieli duge andohti an na žalostan način, sa’ so nam pravli, de je bla potrieba se spokoriti. Tuole smo zastopili buj pozno, kadar smo odrasli an smo zakurili kjek za plačati pred Buogam.
Za glih reči, nieman liepih spominu nekdanjega Posta, vse nasprotno od donašnjih dni, kadar nam je pomien Posta predstavljen na buj parljubno vižo. Ries je, de se muoramo spokoriti, tuole pa je Božji dar, ne štrafinga an groza. An kadar san parvi prebrau, de je postni cajt duhovna pomlad, ki vse oživi, sam oživeu tudi jest. An takuo je v resnici. Post je obnovitev našega življenja an nadaljevanje v dobrih dielah.
Še adna stvar mi je bla zlò težka v mladih lietah: molitev.
Kadar so mi pravli, de je p. Arkangel, do lieta 1953 dugolietni manih spovednik na Stari Gori, molu vas cajt, kàr smo mi otroci vič ku ‘no uro gledali kino (činema), je bla za nas mladoletnike velika čuda. Samuo zmoliti ‘an Očenaš zvičer je bluo že veliko dielo. Morebiti tudi zatuo, ki so nam par spuovedi dajali za pokuoro kajšno molitev, takuo de je molitev postala pokuora. Pa na more biti takuo, če se zaviedamo, de molitev je kjek živega, ku kadar guormo med nami an se veselo pravimo, kaj liepega se je zgodilo, včasih tudi nadluožnega.
Prù takuo je tudi z Buogam.
Njemu v molitvi povemo, kaj nam se je zgodilo, kaj gre pametno po pot’, kaj smo zgrešili an od Njega vprašamo odpuščanje, pomuoč, mier an vesejè za nas an za naše bližnje.
Če pa pomislimo, de molitev ni samuo v besiedah, pa še vič v dejanju, v dielu, ki ga vsaki dan opravljamo, so reči se lievš.
An če se damo tarkaj skarbi, de v nediejo gremo h sveti maši, dopunemo v našim življenju tisto takuo vriedno an modro povezavo med dielam an molitvijo.
V teli povezavi je dokončnost an zrielost an zdravje našega življenja.
Post je, kar potrebujemo pred Veliko nočjo. Zak’ Post nas peje h tajšni Veliki noči, ki rasvetli celuo življenje an spremenì nuoč v dan.
Takuo nam je pokazana tudi pot odrešenja: skuoze puščavo telega zivljenja pridemo že sada v luč, ki nam kaže večno vesejè.
Že od sada videmo, kar nam je Buog parpravu an se veselimo.
Zatuo muoramo iti naprì an hoditi tudi, kadar je pot starma. Božja milost je nimar z nami an takuo nam daje pokusati večne dobrine.
Marino Qualizza
Nell’editoriale il direttore responsabile, mons. Marino Qualizza, riflette sul significato della Quaresima come primavera dello spirito, che rinnova la nostra vita e ci fa proseguire nelle opere buone. Anche la preghiera non è una penitenza, ma un momento di dialogo con Dio, in cui parlargli di ciò che ci succede e chiedergli il bene di chi ci circonda e perdono per quando sbagliamo.
Deli članek / Condividi l’articolo
Zadnje novice
Ultime notizie
Rdeči alarm za kmete _ Allarme rosso per gli agricoltori
Predsednica Slovenije prvič na obisku v Benečiji. Z njo bo tudi Fedriga _ Prima visita in Benecia della presidente di Slovenia. Qui anche Fedriga
Življenjska zgodba Adolfa Cullina presega njegovo nasilno smrt _ Adolfo Cullino, una storia che va oltre il solo sacrificio
S kolesom v dolino Rezija po novi kolesarski stezi _ In bicicletta in Val Resia sulla nuova pista ciclabile
Nedelja zahvale za vse tisto, kar nam je podarjeno na svetu _ Una domenica per ringraziare di ciò che abbiamo nel mondo
Krepi in širi bralno pismenost in kulturo v zgornjem Posočju _ Sostiene la cultura dela lettura nel Posočje
Novice iz Občin Nediških dolin _ Notizie dai Comuni delle Valli del Natisone
Ne spreglejte Doma z dne 15. oktobra _ Primo piano sul Dom del 15 ottobre
Benečija močno prisotna na Sejmu okusov v Torinu _ Benecia protagonista. In 50 al Salone del gusto a Torino
Kolesarska pot ob Nediži po trasi nekdanje železnice _ Per la ciclovia del Natisone torna in auge la ferrovia