Postopek za začetek projekta gradnje mostarske obvoznice je država začela že skoraj pet let nazaj, v začetku leta pa je Ministrstvo za okolje in prostor objavilo javno razgrnitev predinvesticijske zasnove in okoljskega poročila v postopku priprave državnega prostorskega načrta za obvoznico Most na Soči. V času razgrnitve, 3.1. – 3.2.2023, je bilo možno podati pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu, 17.1.2023 pa je v prostorih OŠ Dušana Muniha Most na Soči potekala tudi javna obravnava, na kateri so podrobneje predstavili načrt projekta.
Načrtovana obvoznica je dolga 720 m in v večinskem delu poteka skozi 420 m dolg predor. Predvidena trasa se odcepi od obstoječe glavne ceste Peršeti – Most na Soči in zavije proti jugovzhodu, skozi predor in se nato priključi nazaj na glavno cesto v smeri proti Idriji. Na severni strani obvoznice je predvideno petkrako krožišče s priključkom za naselje Most na Soči, priključkom v Modrej, priključkom k čistilni napravi oz. kajak centru ter priključkom na obvoznico. Na južni strani obvoznice pa je predviden enosmerni priključek z Mosta na Soči z izjemo možnosti dvosmernega intervencijskega dostopa.
Izgradnja obvoznice bi prometno razbremenila središče kraja, saj naj bi se po ocenah strokovnjakov promet več kot prepolovil iz trenutnih 5000 na 2000 vozil. Jedro kraja bi tako bolj zadihalo in postalo pešcem prijaznejše in varnejše, nova hierarhija cest pa bi omogočila tudi ureditev kolesarskega omrežja ter razvoj samega središča kraja.
Kot je povedal predsednik krajevne skupnosti Most na Soči, Matej Loncner, domačini izgradnjo obvoznice zelo podpirajo, saj menijo da je le-ta nujna za nadaljnji razvoj kraja, imajo pa pomisleke glede severnega krožišča pri Modreju. Predvsem krajani Modreja so namreč mnenja, da omenjeno krožišče predstavlja prevelik poseg v okolje in da bi s tem zmanjšali uporabne in kmetijske površine na račun prometa ter zato želijo, da se preveri možnost premika krožišča v smeri proti Mostu na Soči.
Predstavnik Direkcije za infrastrukturo Tomaž Willenpart je povedal, da bodo krožišče optimizirali, a da so omejeni s strani nosilcev urejanja prostora ter da idealno za vse gotovo ne bo.
Opozoril je še, da gre za urejanje četrte razvojne osi in je zato potrebno upoštevati prometne zahteve. Predinvesticijska zasnova je že potrjena na ministrstvu, v letošnjem letu pa bo predvidoma zaključena tudi študija variant.
Optimizacija prostorskega načrta naj bi trajala približno dve leti, nato sledi projektiranje in pridobivanje zemljišč. Z izvedbo del, katerih vrednost je ocenjena na slabih 5 milijonov evrov pa bi lahko začeli leta 2027. (P. U.)
