Pred nami je novo šuolsko lieto

 
 
Mali od vartaca, buj odrastli od elementarnih ter ‘puobi’ in ‘čečè’ od sriednje šuole se z veliko skarbjo in kajšan z no malo žalosti in strahu parpravljajo na začetak novega šuolskega lieta, ki se bo odparlo v pandiejak 13. šetemberja.
Šuolsko lieto v Nediških dolinah se odperja po ‘gorkim’ polietju in nekaterimi žalostnimi novuostmi. Gorkuo polietje je za starše in učence dvojezične šuole potiekalo v znamenju velike manifestacije, ki je bla 18. junja in na kateri je bla jasno poviedana zahtieva, de šuola muore ostat v Špietru in ne de bi bla, kakor so nekateri predlagal’, razpartjena med Podbuniescam in Sauodnjo, kar bi parnesluo zlo velike probleme pod didaktičnim in organizacijskim pogledam. S telo manifestacijo je čez 500 udeležencu pokazalo svoj ponos na šuolo in potriebo jo daržat kupe, de na zgubi velikega pomiena, ki ga ima za vso slovensko skupnost v videnski provinci. V polietju so starši ahtal’, de na pride do kajšnega gardega presenečenja.
Dne 7. vošta je špietarski kamunski odbor odloču, de bo elementarna šuola ostala v starem učiteljišču zuna 5. razreda, ki bo imeu avlo v študentskem domu, kjer bo ostu tud vartac; sriednja šuola se ustabe v prestorih gorske skupnosti.
Žalostne novice na šuolskem področju parhajajo iz Podbuniesca in Sauodnje: v parvem kamunu bo zaparla elemenarna šuola in bo ostù vartac, medtem ko v drugim bo (verjetno) zaparu vartac in bo ostala elementarna. Gre zaries za žalostne novice, ki kažejo, kakuo število otruok od lieta do lieta strašnuo pada v telih gorskih kamunih. Naj pomislimo samuo, de lieta 1954 je bluo v Sauodnji 285 otruok v elementarni šuoli, v Podbuniescu pa 569. Prava katastrofa!
Vprašali smo Miho Corena, predsednika sveta staršu, kaj misle o začasni rešitvi problemu dvojezične šuole in kakuo naprej, de bi bla šuola premostila težave.
»Dejstvo, de je dvojezična šuola ostala v Špietru — nam je jau Coren — je velik rezultat in je glavnega pomiena pod didaktičnim in organizacijskim pogledam in tudi za ohranit model, ki je posebnost naše šuole. Prestori so na žalost minimalni in se bomo muorli prilagodit, kakor smo znali nardit v vsieh telih lietah. Vsekakor bo tela zgodba pustila sleduove v beneški skupnosti, zatuo ki so zlo preproste tehčnične probleme nekateri ljudje spremenil’ v politično vprašanje povezano s slovensko problematiko. Mislim, de je zlo zgrešeno ‘politizirat’ zadievo, za katero so interesani le otroc in njih družine.«
Kakuo gleda Miha Coren na telo šuolske lieto?
»Začel’ ga bomo z navadnim entuziazmam. Težave, ki smo jih imiel’ v telih šestih miescih, so omočniele našo šuolo; starši so kot zmieram sodeloval’ s šuolo in njih ponos dokazal’ na veliki manifestaciji, ki je bla miesca junja. Sodelovanje z direkcijo in učitelji je dalo dodatno podpuoro in muoč teli naši inštituciji.«
Vse tuo za Miho Corena pomeni, »de se cajti spreminjajo, četud je šele kajšan, ki diela za nas pejat v stare cajte. Daržavni in deželni zakoni za varstvo naše skupnosti so v veliko pomuoč. Kar pa je Nediškim dolinam stuorlo napravt ‘no veliko štopinjo naprej je prù naša šuola. Dvojezični model — lietos so parvi učenci napravli malo maturo — daje zlo dobre rezultate in donas pobieramo saduove dolgih liet eksperienc ter diela učitelju in profesorju, od vartaca do sriednje šuole.«
»Nie zastonj — poudarja Miha Coren, — de je predsednik dežele Renzo Tondo pohvalu našo šuolo in jau, de predstavlja model, ki diela čast vsi deželi, medtem ko je odbornik, ašešor Roberto Molinaro od blizu slediu naši problematiki. Tud špietarski kamu je s svoje strani skušu rešit na narbuojšo vižo prebleme, ki so se pokazal’.«
Na koncu je Coren izrazu upanje, »de diela za prestrojit staro šuolo puojdejo hitro naprej, kier je interes staršu zagotovit otrokam parmierne prestore, v katerih bojo šli naprej po poti učenja«.
Vsiem našim šuolarjam in njih družinam želimo dobro šuolske lieto!